Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 2. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472
Simpozij OBDOBJA34 gre zgolj za izpra{evanje o prirednih ali podrednih veznikih, ki izra`ajo dolo~ene okoli{~ine, ampak o celotnem pomenskem polju in njegovem kontekstu, s katerim lahko izra`amo dolo~eno okoli{~ino (gl. npr. Schlamberger Brezar, Perko, Mezeg 2013). Besedne vrste za ve~ino tipologij predstavljajo danost `e od antike, jezik pa je v prime`u stalnega razvoja neprestano podvr`en spremembam. Dogaja se, da dolo- ~ene besede ali celo slovni~ne kategorije izgubljajo prvotni pomen, dolo~ene besedne zveze pa pridobivajo specifi~ne pomene, ki jih ne moremo razbrati iz se{tevka pomenovposameznihbesed.Ves~assetorejsoo~amozdelovanjemgramatikalizacije na eni in leksikalizacije na drugi strani. Kriterij dolo~anja besednih vrst je obi~ajno ve~plasten in vsebuje obliko, skladenjsko vlogo in pomen, razli~ni slovni~ni teoretiki pa dajejo prednost razli~nim kriterijem, zaradi ~esar tudi prihaja do razlikovanja med klasificiranjem dolo~enih besednih vrst. Primeri opredelitve besednih vrst z njihovim pomenom so dokaj enostavni pri polnopomenskih besedah, kot na primer pri samostalnikih (kjer so same pomenske razli~ice tudi slovni~no opredeljene, na primer v kategoriji `ivo – ne`ivo kot podspol, {tevno – snovno, konkretno – abstraktno, ki vplivata na slovni~no {tevilo in mo`nost postavljanja v mno`ino) ter pri glagolih, ki zaznamujejo dogajanje, dejanje, stanje, ali pa tudi pri pridevnikih, le da tam lastnost, vrsta in svojina obstajajo le v povezavi s samostalnikom (gl. npr. Riegel, Pellat, Rioul 1994). Ni`e ko gremo po hierarhi~ni lestvici, te`e besedno vrsto opredelimo zgolj z njenim pomenom. Pri nepolnopomenskih oziroma funkcijskih besednih vrstah, ki nam ozna~ujejo predvsem razmerja do predmetnosti – to so predvsem predlogi in vezniki, o pomenu skorajda ne moremo govoriti, ~eprav tudi v tej kategoriji lahko dolo~amo pomen (izprislovni predlogi, kot sta blizu, pred, so seveda za uporabnika jezika bolj opomenjeniodod,valiza).Nenazadnjelahkogovorimoopomenutudipri veznikih(gl. npr. Schlamberger Brezar 2009), pa ne le pri prislovu v vezni{ki funkciji, ampak tudi povsem abstraktnih, ~e na primer ampak definiramo kot in z dodanim pomenomprotivsempri~akovanjem(Riegel, Pellat, Rioul 1994). Dolo~anje besednih vrst pa vsekakor ni enozna~no – pomensko, oblikovno in funkcijsko dolo~anje se med seboj pogosto dopolnjujejo, te`ko je izbrati enotne kriterije, ki bi podali popolno definicijo. V slovenskem jezikoslovju se pri nekaterih besednih vrstah proti dnu hierarhi~ne lestvice privilegira funkcijo nad pomenom in obliko, na podlagi tega je dolo~ena (prim. Topori{i~ 1976, 1992, 2000), pa tudi problematizirana (@ele 2004, 2009, 2011) ~lenkovna in povedkovni{ka besedna vrsta. Torej `e po definiciji besedna pripadnost dani besedni vrsti ni nujno trajna in ve~na, ampakspremenljiva glede na prioritete slovnice, v kateri je dolo~ena in opisana. V nadaljevanju bomo podali splo{ne kriterije, ki se uporabljajo za dolo~anje besednih vrst, potem pa bomo primerjali stanje pri dolo~anju t. i. ni`jih besednih vrst v sloven{~ini ter razlo`ili procese, ki delujejo v jeziku in vplivajo na to, da besede ne glede na na~in obravnave ne pripadajo vedno isti besedni vrsti. V sklepnem poglavju podamonekajprimerovbesed,kisoskoziprocesegramatikalizacijeoziromaleksika- lizacije spremenile pomen in pripadnost besedni vrsti. 664