Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 2. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472
Simpozij OBDOBJA34 sestavin in s tem povezano leksikaliziranostjo, ustaljenostjo ve~besednega leksema na drugi strani, ki se odra`a tudi v omejeni povezovalnosti posameznih sestavin ve~besednega leksema. Metonimi~ni in metafori~ni pomenski prenos namre~ pri- spevata k povezovanju pomenov posameznih besed v besedni zvezi v enotni, celotni pomen in sta zato pogoj za leksikalizacijo stalne besedne zveze, ki je kot leksikalna enota ~lenjena samo navidezno, izrazno – globinsko, pomensko pa je celovita. Pomenski prenos, vezan na eno sestavino besedne zveze, je lahko leksikaliziran ali neleksikaliziran. Posledica leksikaliziranega pomenskega prenosa je pomenska osamosvojitev sestavine zveze, ki ima tako ve~ povezovalnih mo`nosti, zato tvori ve~ (stalnih) besednih zvez. Sestavina besedne zveze z neleksikaliziranim pomenom pa imasamoenopovezovalnomo`nost(enopovezovalnostoz.monokolokabilnost).Naj - ve~jo stopnjo stalnosti imajo besedne zveze, pri katerih imata obe sestavini neleksika- liziran pomen (te z vidika stopnje pomenske zlitosti sestavin spadajo med zrasleke). 1.1 K pomenski trdnosti in ustaljenosti besedne zveze poleg pomenskih prenosov prispeva tudi terminologizacija. Termini zaradi svoje besedilne funkcije nimajo mo`nosti pomenskega {irjenja; mo`nost {iritve pomenja pridobijo z determinolo- gizacijo.5 Besedna zveza, ki ne razvija novih pomenov, ima tako mo`nost termi- nologizacije; ko se besedna zveza terminologizira, izgubi potencial za nadaljnje pomenskeprenoseinstempridobistalnost.Zaradinatan~neopredeljenostiinnajvi{je stopnje ustaljenosti terminolo{kega pomena tudi terminolo{ki ve~besedni leksemi z lastnostmi sestave (torej pomensko prozorni) potrebujejo slovarsko razlago. 2 Metonimijajeenostavnej{i pomenski prenos, saj se zgodi v okviru iste pojavnosti, pri ~emer je le izpostavljen drugi del ali drugi vidik te pojavnosti – zato je v slovarju metonimi~ni pomenski prenos navadno prikazan kot podpomen oziroma pomenski odtenek. Z vidika pomenskosestavinske zgradbe je za metonimijo zna~ilno predvidljivo gibanje pomenskih sestavin motivirajo~ega pomena glede na metonimi~ni pomen; 4 Tipologija novej{ih samostalni{kih ve~besednih leksemov s potencialnim terminolo{kim pomenom, zasnovana na teoriji ruskega jezikoslovca N. M. [anskega (1963), ki sta jo za analizo slovenskega gradiva uporabila zlasti J. Topori{i~ (1974) in A. Vidovi~ Muha (1988), temelji na {tirih jasno opredeljenih stopnjah pomenske zlitosti njihovih sestavin (zraslek, sklop, skup in sestava). Tako zasnovana tipologija v kombinaciji z dolo~anjem stopnje povezovalnosti sestavin besednih zvez z metodo korpusnih statisti~nih izra~unov omogo~a ugotavljanje stopenj leksikaliziranosti ve~besednih leksemov in prikaz dinamike procesa stopnjevanja pomenske trdnosti (od sestave proti zrasleku, ki obdr`i mo`nost tolma~enja kot proste zveze), skupaj z upo{tevanjem ustreznih teoreti~nih izhodi{~ pa lahko prispeva jezikoslovno utemeljena merila za konsistentno uslovarjanje tovrstne leksike. 5 M. @agar Karer jezikovnosistemsko determinologizacijo deli na delno in popolno. Pri delni ostanejo po prehodu iz znanstvenih besedil v splo{na glavne pomenske sestavine prepoznavne, ostale pa se umikajo v ozadje ({e vedno gre za isti pojem), npr. antena, cunami, holding. Za popolno determinologizacijo pa je zna~ilno, da na podlagi pomenskega prenosa nastane nov pomen, ki ne ozna~uje ve~ istega pojma kot termin, npr veri`na reakcija (@agar Karer 2007: 600). 580