Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 okusa, tipa, toplote, kinesteti~ni ob~utek), ki jih povzro~ajo zunanji dra`ljaji. Samo - stalniki v (5) do (8) izra`ajo notranje ob~utke oz. notranja stanja organizma (`eja, lakota, bole~ina, utrujenost, mravljin~enje, otopelost, posledice bolezni), ki jih pov- zro~ajo dra`ljaji, ki delujejo znotraj ~lovekovega organizma (~eprav je vzrok za to lahko zunanji, npr. pomanjkanje teko~ine ali hrane pri `eji oz. lakoti): (1) ^util je mo~an vonj po jagodah.7 (2) Vdihaval sem ga in ~util njegov grenki okus. (3) ^utila je njeno trdo ko`o, a tudi prijetno toploto. (4) Po prvih podatkih so tresljaje ~utili posamezni prebivalci Ilirske Bistrice. (5) Ali tak bolnik ~uti `ejo, lakoto, bole~ino? (6) Utrujenost sem ~utila tako pri teku kot tudi pri streljanju. (7) Zanimalogabo,alipo{kodovanec~utimravljin~enjealiotopelostvpredelurokali nog. (8) Ne ~utim nobenih posledic bolezni […]. Navedeni zgledi dokazujejo {irokopomenskost obravnavanega glagola, kajti za razliko od drugih specializiranih glagolov ~utnega zaznavanja (videti in sli{ati) ~utiti izra`a razli~ne vrste zaznavanja zunanjih dra`ljajev, torej zaznavanje z okusom, vohom, tipno in kinesteti~no zaznavanje ter fizi~no zaznavanje notranjih dra`ljajev (npr. lakota, mravljin~enje, otopelost).8 Zanimivo je, da lahko samostalniki, ki v fizi~ni domeni izra`ajo tako zunanje kot notranje ob~utke, metafori~no {irijo svoje pomene v domene bolj abstraktnih do`i- vetij, vendar samo notranjih. Na primer fizi~ni ob~utek hladu (9) ima metafori~ni prenos v ~ustveni hlad (10), fizi~no neugodje (11) v du{evno neugodje (12), fizi~na bole~inaznotrajtelesa(nasrcu)(13)vnotranjestanjedu{evnebole~ine(vsrcu)(14): (9) Debeli zidovi so bili mrzli, njihov hlad je ~utila skozi tanko tkanino bluzice. (10) O, kak{en hlad sem ~utila, ko sem se ga dotaknila, se stisnila k njemu ali mu dala poljub. (11) Ker `ivite {e naprej na starem mestu, ~utite neugodje telesa, morda kot nekak{en glavobol. (12) Izvedela sem, da `ivi z neko `ensko. […] Po eni strani mi je laskalo, po drugi sem ~utila neugodje, kot da me nikoli ni in me ne bo zares osvobodila. (13) Zadnja leta svojega `ivljenja je kralj fizi~no mnogo trpel, zlasti je ~util bole~ine na srcu ob dolgih obiskih ali uradnih sprejemih. (14) Vsak izmed nas lahko iskreno ~uti bole~ino v srcu, ko prekine prijateljstvo z Bogom. Kergrevnavedenihparihzakonceptualizacijorazli~nihvrstmentalnihdogodkov, se spreminja tudi pomen glagola ~utiti. V (9) in (11) se ta glagol nana{a na sposobnost ~utnega zaznavanja zunanjega dra`ljaja, v (13) za sposobnost fizi~nega zaznavanja notranjega dra`ljaja. Na drugi strani, v (10), (12) in (14) ~utiti izra`a sposobnost 7 Vsi primeri izhajajo iz korpusa Gigafida, razen ~e je druga~e ozna~eno. 8 Ne smemo spregledati dejstva, da je etimologija glagola ~utiti povezana tudi z zaznavanjem s sluhom (Snoj 1997: 78), kar je razvidno {e iz zgleda nih~e me ni ~util, ko sem pri{el po stopnicah ’me ni sli{al, opazil’ (~utiti1, SSKJ). 97