Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 domene ~utnega (torej konkretnega, fizi~nega) zaznavanja v ciljno domeno zazna - vanja ~ustev, do`ivljanja razli~nih ob~utkov, kognitivnih procesov in intuicije. Nadrugistrani AnnaWierzbickavokviruraziskavnaravnegasemanti~negameta- jezika glagol ~utiti skupaj z `eleti, misliti, vedeti, videti, sli{ati {teje med mentalne predikate, ki so semanti~ni primitivi (Wierzbicka 1996: 119–120).3 V tem pristopu ima~utiti funkcijo generi~nega oz. uvr{~evalnega glagola, ki se nana{a na dve pomen- ski skupini, in sicer ~ustva (npr. ~utiti jezo) ter fizi~ne ob~utke (npr. ~utiti hlad). Po Ewi Jedrzejkovi (2002: 86) so tovrstni glagoli v glagolsko-samostalni{kih konstruk- cijah pomensko izpraznjeni oz. nepopolni. V primeru konstrukcij s ~utiti pomensko sestavino predstavlja samostalni{ko poimenovanje dogodka (npr. jeza v ~utiti jezo), zato je po avtorici njihov skupni pomen mnogokrat isti polnopomenskemu glagolu (npr. ~utiti jezo = jeziti se). Naj opozorimo, da lahko navedeno velja predvsem za konstrukcije z desno vezljivostjo, ki se nana{ajo na ~ustva in telesne ob~utke, ne velja pa za ostale konstrukcije z isto vezljivostjo, kot so npr. ~utiti potres, ~utiti dol`nost. Vpomenskiskladnji,kijovslovenskemprostorurazvijaAndreja@ele,~utitiindrugi mentalni predikati spadajo med t. i. temeljne glagole, ki jih avtorica obravnava kot valen~ne primitive (med prave glagolske primitive pa {teje biti, imeti, delati; @ele 2012:128,gl.tudi183).Temeljniglagoliseodlikujejopotem,daimajo{evednozelo {iroko pomensko polje in zato {e precej pomenov (vklju~ujejo in kombinirajo tudi pomeneprimitivnih glagolov; @ele 2012: 129). Vendar, kot pravi avtorica (prav tam), so ti glagoli kljub svoji {irokopomenskosti `e vrstnopomensko dolo~eni in zato bolj tipi~ni valen~ni primitivi kot glagolski primitivi. ^e se strinjamo s SSKJ, da se ~utiti poleg do`ivljanja ~ustev in ob~utkov lahko nana{atudinadrugevrstementalnihizku{enj,jevpra{ljivatrditev,dagrezageneri~ni glagol (oz. primitiv), ki se navezuje samo na kategorijo fizi~nih ob~utkov in ~ustev. Razlaga v SSKJ in raziskava Tatjane Jamnik (2002) dokazujeta, da lahko ta trditev velja samo za konkretno rabo ~utiti, in sicer v primerih z levo vezljivostjo in v primerih s samostalniki, ki izra`ajo fizi~ne ob~utke in ~ustva. Vpra{ljivo je tudi, ali gre za semanti~no nepopoln oz. izpraznjen glagol (Jedrzejko). Vtem~lanku predlagam kognitivno pomensko-skladenjsko analizo glagola ~utiti - vglagolsko-samostalni{kih konstrukcijah, torej z desno vezljivostjo (kot v Jedrzejko vih raziskavah). Pri tem izhajam iz predpostavke, da ne gre toliko za semanti~no izpraznjen glagol kot za glagol, katerega semanti~ni okvir je razviden {ele v povezavi s samostalnikom. Gre torej za pomen cele konceptualne strukture, ki jo v konkretni rabi soustvarjajo sestavine v konstrukciji s ~utiti. Poskusila bom dokazati, da je ~utiti tako {irokopomenski glagol, ki se nana{a na razli~ne vrste ~utnega zaznavanja, kot ve~pomenski, ki se nana{a na razli~ne vrste mentalne izku{nje nasploh. Namen te raziskave je predlagati novo interpretacijo konceptualnih povezav med posameznimi pomeni tega glagola. 3 Primitivi so pomensko nerazlo`ljivi z enostavnej{imi pomeni, najbolj ustrezajo ubesedenim elementarnim pojmom, ki so zaradi elementarnosti univerzalni (tj. zastopani v ve~ini jezikov); z njihovo pomo~jo lahko razlagamo besede s pomensko zapletenej{imi pomeni (povzeto po @ele 2012: 124–125). 95