Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 v tujem jeziku. V~asih je vladalo mnenje, da se bodo u~enci, ~e pri pouku tujega jezika posvetimo ve~ pozornosti slovnici ciljnega jezika, seznanili tudi s slovnico materin{~ine, kar bo privedlo do bolj{ega govorjenja in pisanja v materin{~ini. Ta metoda posve~a veliko pozornosti u~enju slovni~nih pravil ciljnega jezika, ki se kasneje uporabljajo pri prevajanju iz ciljnega jezika v materni jezik. 1.3.2 Neposredna metoda Tudi ta metoda ni nova (gl. Larsen-Freeman 1986: 18). Njen cilj je uporaba tujega jezika v vsakdanjem sporazumevanju. Po D. Larsen-Freeman ta metoda spodbuja u~ence, da se pri u~enju tujega jezika vzdr`ijo uporabe maternega jezika. Neposredna metoda se je pojavila v za~etku prej{njega stoletja kot popolno nasprotje klasi~ni metodiinnekaterimdrugimtradicionalnimmetodam,karpomeni,dajeosredoto~ena na govorjenje v ciljnem jeziku. Zna~ilnosti te metode so: ciljni jezik mora biti uporaben, zato je treba pri pouku govoriti o vsakdanjih situacijah in stvareh; pri predavanju slovnice je treba uporabljati induktivni pristop, po katerem u~enci utrju- jejo slovni~na pravila z uvajanjem ustreznih jezikovnih oblik v tujem jeziku. 1.3.3 Slu{nojezikovna metoda Ta metoda se, podobno kot neposredna metoda in v nasprotju s klasi~no metodo, osredoto~a na u~enje tujega jezika brez uporabe maternega jezika (Larsen-Freeman 1986: 31). Za razliko od neposredne metode uporablja slovnico tujega jezika v vsakdanji komunikaciji in ne gradi predvsem na bogatenju besedi{~a, kar je cilj neposredne metode. Pri slu{nojezikovni metodi u~enci ponavljajo slovni~no pravilne stavke, ki jim jih pove njihov u~itelj. Na ta na~in se u~enci usposobijo za spontano uporabo jezikovnih konstrukcij kot rezultat imitacije in ponavljanja, vendar pa imajo majhno kontrolo nad kon~nim rezultatom nau~enega ali je sploh nimajo. 1.3.4 Tiha metoda To metodo prvi~ obravnava Caleb Gattegno leta 1963 v knjigi Teaching Foreign LanguagesinSchools:TheSilentWay(Larsen-Freeman1986:51).VdeluTechniques and Principles in Language Teaching je navedeno, da je eden glavnih principov te metodeaktiviranje u~encev in ustvarjanje neodvisnosti od u~itelja, kar naj bi privedlo dotega,daseu~encinau~ijoizrazitisvojemisli,percepcijein~ustvavciljnemjeziku. U~enci postanejo neodvisni, saj se opirajo le na svoja znanja, u~itelj pa mora le nakazati informacije iz ciljnega jezika, ki jih u~enci potrebujejo, in ~im manj govoriti. Potej metodi mora u~itelj ustvariti situacije, ki usmerijo pozornost njegovih u~encev na strukturo jezika; tako jim omogo~a, da sami sprevidijo svoje napake in se popra- vijo. 1.3.5 Sugestopedija D.Larsen-Freeman(1986:72)omenjatuditometodo,~epravjojerazvilbolgarski psihoterapevtGeorgiLozanovinjebilave~kratozna~enazapsevdoznanost,sajdeluje tedaj, ko u~enci verjamejo, da bo delovala. Cilj te metode je pomagati u~encem, da se 77