Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 Na tem mestu se zastavlja vpra{anje, kako – ~e sploh – lahko (k {olski rabi usmerjen) slovar odgovori na te`ave s prepogosto uporabo pomensko zelo splo{nih besed ter z izbiro stilisti~no in kolokacijsko manj ustreznih besed. Pri~ujo~a korpusna analiza ka`e, da je za obravnavo v slovarju smiselno poiskati sistemsko re{itev, tako znotraj geselskih ~lankov posameznih problemati~nih besed kot tudi s posebnim zavihkom,kjerbibiliskupajobravnavanipodobniprimeri.Elektronskaoblikaslovar - skega priro~nika omogo~a tudi, da slovarske opise dopolnimo z didakti~nimi opisi in vajami. V tem konkretnem primeru lahko pri pomensko splo{nej{ih nanizamo po- mensko konkretnej{e glagole in ob tem opozorimo na morebitne kolokacijske, sintagmatske8 in stilisti~ne razlike. Posebna poglavja, ki so le s klikom povezana s posameznimi geselskimi ~lanki, pa lahko na ta na~in obravnavajo skupine pomensko bli`njih glagolov (npr. povedati, izraziti, prikazati, razkriti, re~i, govoriti, razlo`iti, seznaniti … ali narediti, prirediti, storiti, ravnati, izpolniti …), tudi z vajami, ki se posve~ajo ozave{~anju podobnosti in razlik pri uporabi razli~nih besed v istem oz. istih kontekstih. Tak{ne vaje so zelo pomembne za razvoj poimenovalne zmo`nosti, korpus [olar pa dober vir realnih primerov. 3.3 Pri vseh glagolih, ki jih obravnavamo v poglavju 3.2, je bilo poleg besednih tudi veliko oblikovnih popravkov, ki so po ve~ini slovni~ne narave. Med njimi so za slovarski opis na ravni izto~nice najbolj relevantni tisti, ki izpostavijo rabo pogovornih oblik (bove, nisve, sma, imasta, naredima, vidima), deloma pa tudi popravki za 3. ose- bo mno`ine, ki jih delajo le nekateri u~itelji (bojo > bodo, grejo > gredo): 9. Spominjam se najinega pobega, ko sve | sva se odlo~ili, da bove | bova postali slavni. Zzvrstno omejitvijo povezane popravke pa najdemo tudi na ravni besedi{~a. Med obravnavami glagoli je tak primer popravek glagola kregati se v prepirati se,v korpusupajeprimerov{eve~,npr.rabiti>potrebovati,pustiti>dovoliti,skregatise> spreti se: 10. Varala in kregala | prepirala sta se, a le doma. 11. Simon je hotel ven iz zavoda, Volodja pa mu ni pustil | dovolil. Klasi~nosovslovarjihtakiprimeriozna~eniskvalifikatorji,~emursejev{olskem - slovarju zaradi pogostih te`av z razumevanjem kraj{av oz. zgo{~enosti kvalifika torskih informacij na~elno bolje izogibati (prim. Rozman idr. 2010). Zato je najbr` smiselno razmi{ljati, da bi take podatke zapisali v posebne didakti~ne razdelke s pojasnilom o ustreznosti rabe posamezne oblike oz. besede v razli~nih kontekstih. Na ta na~in se lahko oddaljimo od togega razumevanja jezikovne pravilnosti, ki tak{ne popravke kategori~no interpretira kot prav – narobe, kar je za razvoj pro`ne spora- zumevalne zmo`nosti izrazito slabo. 8 Analiza je pokazala tudi na tovrstne te`ave, vendar jih je manj. 71