Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 posebnostih rabe, predvsem na mestih, kjer snovalci slovarja predvidijo mo`ne (pogoste) te`ave ciljne publike. S tega stali{~a bi bila slovarska obravnava te`ave mo~i –morati(indrugihpodobnihprimerov)smiselnanaravniobehizto~niczeksplicitnim opozorilom na mo`nost zamenjave, z zelo jasnim in razumljivim vzporejanjem obeh razli~nih pomenov ter izpostavitvijo tistih zgledov rabe (z glagolom v tistih oblikah), kjer je zamenjava najbolj pri~akovana. Smiselno je razmi{ljati o posebnih razdelkih, ki se obvezno pojavijo ob sicer{nji vsebini geselskega ~lanka, pa tudi o posebnem razdelku, ki slovarsko obravnavo pove`e s slovni~no obravnavo modalnih glagolov. Za bolj{o uporabni{ko izku{njo je najbr` treba predvideti tudi mo`nost vzporejanja obeh geselskih ~lankov v celoti in razmisliti o mo`nostih, ki uporabnika iz kon- kretnega geselskega ~lanka peljejo do drugih podobnih primerov v slovarju in do morebitnih zunanjih povezav (npr. Pedago{kega slovni~nega portala). Koristno za uporabnike pa bi verjetno bilo, ~e bi obstajal tudi poseben didakti~ni zavihek, kjer bi bili zbrani in obravnavani primeri razli~nih, po obliki podobnih in po pomenu raz- li~nih besed. Drugih popravkov glagolov mo~i in morati je malo. Gre za posamezne primere pomenskih, stilisti~nih ali skladenjskih popravkov, ki so za slovarsko obravnavo teh dveh izto~nic manj relevantni. Enako velja tudi za popravke oblik, kjer gre za u~en- ~evo izbiro neustrezne glagolske oblike za {tevilo, ~as ali spol, torej problematiko, ki je izrazito slovni~na in {ir{e prisotna. 3.2 Analiza glagola biti,6 ki je v korpusu popravljen najve~krat, poka`e, da je le 20 popravkov, pri katerih je biti zamenjan z drugo besedo.7 Od tega so {tirje popravki stilisti~no-skladenjski, v ostalih primerih pa je biti zamenjan s pomensko o`jim, po mnenju u~iteljev vsebinsko ali stilisti~no ustreznej{im glagolom: 3. Stra`arji so zapustili sobo in Kreon in Antigona sta bila | ostala sama. 4. Jaz ~e bi bila | ^e bi jaz `ivela v ~asu gr{kih bajk, bi bilo vse druga~e. Popravkov, kjer je pomensko splo{nej{i glagol zamenjan s pomensko o`jim, je v [olarju razmeroma veliko, pogosto pa so povezani tudi s kolokacijskostjo. Med - analiziranimi glagoli so taki popravki zna~ilni tudi za glagole imeti, delati, iti, nare diti, videti in povedati: 5. Zato Bronja komaj ~aka, da se vidi | sestane s pripovedovalcem in mu pove, kaj jo te`i, ker ji je potem morda la`je. 6. Polikarpu je ravno ta denar vsak dan delal | povzro~al misli in skrbi. 7. Vendar je o~e zelo usmiljen in ko `e na dale~ zagleda sina, se ga usmili ter ga sprejme in naredi | priredi gostijo. 8. Ko mu je o~etov duh povedal | razkril vso resnico o svoji smrti, je Hamletovemu stricu pripravil past, da bi se zares prepri~al, da je Klavdij o~etov morilec. 6 Biti – sem in ne biti – bijem. 7 Ostalo so oblikoslovni popravki, nekaj pa je tudi popravkov na ravni zapisa, ki so bili napa~no ozna~eni pri transkribiranju. 70