Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 obeh opazovalcev, torej med njima samima. V trenutku torej, ko se spro`i proces razumevanja opazovanega predmeta (ali vsaj `elja po razumevanju), se `e za~ne tudi interpretacija, ki omogo~i poznej{o predstavitev opa`anj, vendar tej predstavitvi hkra- ti odvzame objektivnostno sprejemljivost, ki jo avtor in njegovo ob~instvo interpre- taciji samodejno pripi{eta. Druga~e re~eno: objektivnost opazovalne interpretacije je v jezikoslovju, kakor do neke mere tudi na drugih spoznavnih poljih, iz analiti~nega procesa izklju~ena v hipu, ko pride do spro`itve razumevalnega procesa. ^e s to neusmiljeno konsekvenco vztrajamo do konca, ugotovimo, da se jezikoslovje lahko razglasi za objektivno sistemsko znanost samo v primeru, ko jezikoslovec opisuje sporazumevalne prakse v jeziku, ki ga ne razume. Izbira pristopa Tak{en sklep je zadovoljivo razviden v okviru teoretizacije problema, vendar pa o~itno nasproten jezikoslovni resni~nosti, v kateri poklicni opazovalci jezika redno izvr{ujejo svoja sporazumevalna dejanja z namenom, da bi dosledno razlo`ili jezi- kovni sistem in njegove rabe – in to ve~inoma po~no v jeziku, ki ga sami uporabljajo. Vendar je treba ob tem spet upo{tevati {e eno dejstvo: jezik nedvomno vsebuje metajezikovno funkcijo. Opazovanje jezika pa~ obstaja in tudi jezikoslovje kot huma- nisti~na in dru`boslovna znanost obstaja vsaj od Humboldta naprej. Jezikoslovci od nekdaj so. In tu je nova zanka: nere{ljivi odnos med nemogo~o stvarjo in njeno nezmo`nostjo, da bi se izni~ila.9 Na~eloma nobenega jezikovnega sistema ne moremo opazovati, ne da bi se ga pri tem dotaknili.10 Jezikoslovec na primer, ki zasnuje normativno reinterpretacijo pravopisnega sistema dolo~enega jezika, s tem ne pred- laga le formalnih sprememb v strukturi grafi~ne podobe jezika in njenega odnosa z glasovno realizacijo, temve~ sku{a vzpostaviti na novo opredeljen kriterij, ki naj bi na dolo~ene tipe aktualizacije tega jezika dolgoro~no konkretno vplival. Na~elo opazo- val~eve udele`be v funkcioniranju dolo~enega jezika se {e jasneje izka`e, kadar se jezikoslovec, ki oblikuje formulacijo opazovanih dejstev, metodi~no posve~a analizi sporazumevalnih praks. V tem primeru se jezikovni analitik obi~ajno neposredno soo~i z oblikami rabe, ki niso njegove, vendar pa ni te`ko razumeti, da so analizirane rabe vsekakor primerljive s tistimi rabami, ki jih je jezikoslovec kot ~lan jezikovne - skupnosti usvojil v dolgih letih svoje javne in zasebne jezikovne dejavnosti. Teore ti~na prepreka na poti k objektivnosti zapa`anj jezikoslovca torej ne odvrne od tega, da bi {e naprej uporabljal znanstveni diskurz in skozenj govoril o tistih jezikovnih dejstvih, ki ga zanimajo.11 9 Podobno je s prevajanjem. Nekateri prevodoslovni in filozofski teoreti~ni prijemi dokazujejo (Mounin 1963: 67), da je prevod nemogo~e jezikovno dejanje, v sporazumevalni praksi pa je prevajanje vsakdanji postopek, ki povezuje razli~ne jezikovne skupnosti. 10 Tudi vode, ~eprav je klju~ni del `ive in ne`ive narave, torej tudi opazoval~evega telesa, ne moremo analizirati, ne da bi vanjo posegli. A razlika je v tem, da se voda ne samoanalizira in je torej ne moremo prou~iti z njeno pomo~jo. 11 Pri najbolj{ih avtorjih v humanisti~nih in dru`boslovnih znanostih je opaziti te`njo k literarizaciji njiho- vega znanstvenega upovedovanja. Svoje pisanje organizirajo po narativnih na~elih in iz svojih spoznanj oblikujejo tekst, ki ima strukturo zgodbe. To ni le znamenje njihove volje do izvirnega diskurza in argumentativne mo~i, temve~ pristop, ki lahko v optimalni meri izrazi avtorjevo individualnost. 52