Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 leksikalizira, saj zadobivajo npr. nekateri elementi posameznih slovni~nih paradigem nove, samostojne pomene (za ponazoritev naj slu`i samostalnik `ganje v pomenu ’`gana alkoholna pija~a’, se pravi s posebnim semanti~nim razvojem glede na nev - tralni, nespecifi~ni homonimni glagolnik), medtem ko se leksika deloma gramati- kalizira, npr. tako, da se ista beseda s tem, da zaseda razli~ne stav~ne polo`aje, pomensko lahko niansira in diferencira, pri ~emer zadobiva slovni~no vrednost (npr. zaimek sam v Janez sam mi je to povedal in v Janez mi je to povedal sam). Karzadevapredstavljanje jezikovne realnosti v enojezi~nih slovarjih (manj v slov - nicah, kjer so ugotovitve kontrastivnih raziskav morda manj neposredno relevantne), bi ga bilo mogo~e marsikdaj izbolj{ati z upo{tevanjem primerjav med sloven{~ino in drugimi jeziki, do kakr{nih se lahko dokopljemo v okviru dvojezi~nega slovaropisja (prim. [orli 2009), ki po drugi strani seveda lahko tudi ~rpa iz spoznanj enojezi~ne leksikografije. Trdno sem namre~ prepri~ana, da bi morali eno- in dvojezi~no slo - varopisje sodelovati in se medsebojno napajati, podobno kot bi se zagotovo lahko produktivno povezovala pouk prvega jezika in ostalih jezikov. Kontrastivni vidik je za kvalitetno refleksijo o ustroju, zgradbi, leksikalnih in drugih zna~ilnostih nekega jezika namre~ lahko bistven. To velja {e posebej na podro~ju leksikografije, saj nam ravno sopostavljanje danega jezika A ob neki jezik B pogosto odstira povsem nove poglede na leksikalni ustroj obravnavanega jezika, v semaziolo{kem in v onomazio- lo{kem smislu – se pravi takrat, kadar sku{amo ugotoviti, kak{en pomen oziroma kak{ne pomene ima dolo~en jezikovni znak, kot tudi takrat, kadar bi radi vedeli, s pomo~jo katerih jezikovnih znakov je mogo~e izraziti dolo~en koncept. Dejstvo je, da nam pri opazovanju svojega jezika namre~ pogosto uspe marsikatero zna~ilnost uzreti {ele takrat, ko nanj pogledamo z dvojezi~ne perspektive, se pravi ko ga pri- merjamoznekimdrugimjezikom,podobnokotjetudiu~enjetujegajezikalahkobolj poglobljeno in u~inkovito takrat, ko ta jezik zavestno vzporejamo s svojim prvim jezikom. Navsezadnje vsebuje slovenisti~na jezikoslovna tradicija zanimive elemente, ki ka`ejo na zgodnjo ozave{~enost o pomenu ve~jezi~ne perspektive v metajezikovni refleksiji, kot se udejanja recimo v slovaropisju. Pomislimo samo na Megiserjeva {tirijezi~ni slovar (1592) in Thesaurus polyglottus (1603), ki rudimetarno, a povedno ka`eta, da je jezike produktivno opazovati vzporedno in o njihovih odnosih razprav- ljati, kar se je v tem konkretnem primeru izkazalo za posre~eno {e posebej zato, ker slovar spremlja tudi vsaj osnovna primerjalna slovnica (Aha~i~ 2007: 215 in sl.). ^e je bil Megiserjev namen denimo primerjava med jeziki in ugotavljanje njihovih med- sebojnih razmerij (Considine 2008: 319), je danes – ve~ kot {tiri stoletja pozneje – - smisel pritegovanja ve~jezikovne perspektive tudi pri izdelovanju enojezi~nih slo varjev v tem, da prek medjezikovnega primerjanja, ki je temeljna zna~ilnost vsakr- {negadvojezi~negaslovaropisja,dobimoglobljialivsajdodatenuvidvjezik,kimuje namenjen enojezi~ni slovar. 44