Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 namesto izhajanja iz jezikovne realnosti v naj{ir{em smislu utemeljeni v jezikovni pribli`nosti in idealnosti in ~e konkretna jezikovna realnost poprej ni bila raziskana oziroma ~e rezultati raziskav pri sestavljanju priro~nikov niso bili upo{tevani. [ele na osnovi spoznanj, do katerih pridemo s prou~evanjem posameznih izsekov jezikovne oblikovanosti in jezikovnega funkcioniranja na eni strani, in nato, kolikor je mogo~e, s sintetiziranjem teh spoznanj, ki naj bi nam omogo~ilo celostnej{i pogled na dani jezik, nadrugistrani, lahko pri~akujemo, da bomo zmogli sestaviti slovnico, ki bo pomenila zanesljiv in kredibilen opis tega jezika. Za sloven{~ino {e vedno manjkajo poglobljeni monografski prikazi posameznih podro~ij jezikoslovnega prou~evanja, od denimo oblikoslovja in skladnje do besedoslovja in pomenoslovja ter {e mnogo~esa, vklju~no z raziskavami posebnih pojavov znotraj posameznih jezikoslovnih podpodro~ij. Po drugi strani pa je treba poudariti, da je bilo v zadnjih nekaj desetletjih na podro~ju slovenskega opisnega in uporabnega jezikoslovja opravljenega ogromno raziskoval- negadela,osnovanegavpristopih,kijihv~asuobjaveTopori{i~eveslovnice{enibilo ali so bili {ele v povojih in ki jih je omogo~il razvoj besedilnega jezikoslovja z analizo diskurza, pragmatike, kognitivnega jezikoslovja itn. Kot je bilo `e ve~krat poudarjeno, bi bilo poleg kategori~ne besedilne naravnanosti seveda nujno, da slovenska slovnica – ~e naj bo zanesljiva, u~inkovita in v pomo~ pri iskanju odgovorov na realna jezikovna vpra{anja – obravnava tudi zna~ilnosti avtenti~nega govorjenega diskurza in nasploh naj{ir{o paleto funkcijsko raznolikih situacij jezikovne rabe ter tako pre- se`e osredoto~enost na zgolj pisne vire knji`ne sloven{~ine, kakr{na je v slovenskem slovni~nem diskurzu (pogosto pa tudi v slovaropisju) doslej prevladovala. Ustrezne raziskave, ki bi tak{no naravnanost omogo~ale, so bile v pomembni meri narejene, toda njihovi izsledki ostajajo zaenkrat razdrobljeni oziroma v sinteti~ni obliki nedostopni, saj bi bila sinteza mogo~a {ele takrat, kadar bi se upo{tevali v referen~ni obravnavi slovni~nega ustroja in funkcioniranja sloven{~ine, ki bi ga nudila nova slovenska slovnica. Ko bi tak{no slovnico imeli, bi bilo la`je tudi slovenskemu slovaropisju. Kvaliteten enojezi~ni slovar namre~ v pomembni meri temelji na slovni~nih infor- macijah in od njihove vsebine so pogosto odvisni med drugim tako slovarski opisi obravnavanih izto~nic kot kategorizacija posameznih v slovarju obravnavanih ele- mentov bodisi s pomo~jo kvalifikatorjev bodisi znotraj geselskih ~lankov. Ravno zaradi slovarske relevantnosti slovni~nih informacij je upravi~eno pri~akovati, da bo slovar bolj{i, ~e bo utemeljen v slovnici oziroma ~e se bo opiral na izdelano opisno slovnico. Kot so pokazale nekatere nedavne raziskave, meja med slovnico in slo- varjem ni ostra. Tako npr. Kasper Boye in Peter Harder (2015) dokazujeta, da obstaja med slovnico in slovarjem kontinuum, pri ~emer so slovni~ni elementi v smislu diskurzne prominentnosti podrejeni leksikalnim, kar pomeni, da je pri na{em razume- vanju mentalnih vsebin verbalne komunikacije leksika primarna, slovnica pa sekun- darna. Nezmo`nost jasnega razlo~evanja med slovnico in slovarjem utegne pred leksikografa postaviti posebne probleme v smislu vpra{anja, kaj v slovarju obravna- vati in ~esa ne (prim. Apresjan 2008: 103, 186), podobno pa najbr` tudi pred slovni~arja. Kot meni Jurij Apresjan, se slovnica s~asoma – vsaj do neke mere – 43