Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 ^e razumemo frazeologijo kot anomalno jezikovno pojavnost na ve~ jezikovnih ravninah, od leksikalne do besedilne, pri ~emer so anomalne lastnosti izra`ene tako na paradigmatskikotsintagmatskiravniinrazumljenevnaj{ir{emsmislu,odslovni~nih, pomenskih do pragmati~nih posebnosti in omejitev, potem prikaz frazeologije vslovarju ni omejen le na ustaljene besednozvezne in stav~ne FE, npr.poskusni zaj~ek, srce pade v hla~e komu, temve~ so v slovar vklju~ene tudi FE z vrednostjo povedi oz. minimalnih besedil (tudi t. i. re~enice), npr. reki in pregovori, pragmati~ni frazemi ipd., seveda le, kadar izpolnjujejo definicijske lastnosti frazeologije. Razumevanje frazeologije je tako v strukturnem kot pomenskem smislu lahko bolj ali manj raz{irje- no oz. zo`eno. Posledi~no sta temu prilagojena nabor in razvrstitev FE v slovarju. Napomenskiravnije{eposebejte`avnorazmejevanjemedFEin(nefrazeolo{kimi oz. neterminolo{kimi) stalnimi besednimi zvezami, saj meje niso vedno enoumno dolo~ljive, niti na ravni nemotiviranosti niti ekspresivnosti.14 Za uvrstitev v frazeo - lo{ki razdelek bi bilo zato smiselno upo{tevati obe merili in iz njega izlo~iti vse stalne besedne zveze z nepredvidljivim (neprozornim) pomenom in brez ekspresivnega u~inka (npr. ma~je oko). V osamosvojeni frazeolo{ki razdelek slovarja bi torej vklju- ~evali FE z besednozvezno in stav~no strukturo ter povedi, npr. poskusni zaj~ek, bruhatikotvidra,no~indan;srcepadevhla~ekomu,vtemgrmuti~izajec;pojdi/-tese solit, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, beseda ni konj. Med frazeolo{kimi vrstami so za vklju~itev relevantne vse skupine frazemov, tj. samostalni{ki (levji dele`), pridevni{ki (odprte glave), glagolski (pustiti koga na cedilu), prislovni (za prazenni~),medmetni(lahkono~)in~lenkovni(kjeneki)frazemi,15razenvezni{kihin predlo`nih frazemov; ti se v slovarju obravnavajo po druga~nih principih, ne glede na eno- ali ve~besednost. Za urejanje gradiva znotraj razdelka je na voljo ve~ meril – od strukturnih do abecednorednih; poleg tega se v frazeolo{ki literaturi pogosto govori o posebnih strukturno-pomenskih tipih FE, npr. primerjalni frazemi, binomi oz. binomialni fra- zemi, frazeosheme itn., pri ~emer gre za tipe, ki so dolo~eni po razli~nih merilih, kar za slovarsko urejanje ni dobro. ^eprav se abecednoredna ureditev (po prvi sestavini) zdi zelo preprosta tako za urejanje kot za iskanje, se utegne pokazati, da za sloven- - {~ino, zlasti pri glagolskih frazemih, kjer je besedni red med glagolsko in neglagol sko/-imi sestavino/-ami nestalen, ni zelo prikladna. 3 Sklepne misli Kvpra{anju kaj: Ne le za preverjanje pravilnosti (upravi~enosti) in zlasti tehtnosti nekaterih pomislekov, tudi za raziskovanje slovenske frazeologije in frazeografije 14 Navsezadnje tudi meje med terminolo{ko in neterminolo{ko ve~besedno leksiko niso tako jasne, kot bi se zdelo na prvi pogled – za pohi{tveno industrijo (stroko) je npr. pisalna miza termin, za splo{nega uporabnika ne, enako dvojni status v jeziku lahko pripi{emo mnogim stalnim zvezam (ro~na ura, spalna srajca itn.). 15 Problem povedkovni{kih frazemov je za frazeologijo manj problem razumevanja povedkovnika v jeziko- slovju in leksikografiji sploh kot slabo re{enega in te`ko re{ljivega vpra{anja statusa glagola biti kot sestavine FE, npr. (biti) tiho kot mi{. 422