Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 cenjenih lastnosti). Tu se lahko oblikovanje razlag za razlagalne slovarje dana{njega ~asa nasloni na preteklo prakso brez ve~jih sprememb. Nekolikodruga~ejeprirazlaganjuvrstnihpridevnikovinizpridevni{kihprislovov, ki so imeli (tudi) zaradi svoje tvorjenosti v preteklosti pogosto navezovalne (npr. nana{ajo~sena...)oz.sklicevalne(prislovod...)razlage;obumestitvivpodizto~nico so bili taki prislovi pogosto celo brez razlage. 2.1 Vrstni pridevnik Pri vrstnih pridevnikih je mogo~e ob podrobnej{i pomenski~lenitvi(kisejesicerv SSKJ`enakazovalazlo~evanjemstalnihbesednihzvez,kijihtvorijo,spo{evnicami), pri kateri se v veliki meri potrjujejo doma~a pomenoslovna spoznanja (prim. Vidovi~ Muha 2000: 65–66, 310–327), razmerja med njihovim motivacijskim izhodi{~em in jedrom stalnih besednih zvez opisati sorazmerno natan~no. Ta razmerja predstavljajo leksikalni pomen vrstnega pridevnika, kot ga lahko izlo~imo iz ve~ zvez s samostal- ni{kimijedripodobnegatipa.Pritemvelja,dajenabortemeljnihrazmerijsorazmerno stabilen; zajema zlasti (prim. tudi Gliha Komac idr. 2015: 37–38): a) krajevnost (npr. vrtni: ki je na vrtu: vrtna lopa, uta), b) ~asovnost (npr. pooperativni: ki je po operaciji: pooperativno obdobje), c) sestavinskost (npr. jagodni: ki je iz jagod ali vsebuje jagode: jagodni sok; jagodni sladoled, jagodna torta, jagodno pecivo), ~) namembnost (pralni: ki se uporablja za pranje: pralni pra{ek, pralni stroj, pralno sredstvo). Eno od temeljnih razmerij je {e spremstvenost, ki pa jo je mogo~e razumeti tudi kot podtip krajevnosti (npr. briljantni: v/na katerem je briljant: briljantni nakit, prstan). Nasploh je krajevnost pogosto {e dodatno razvejana s podtipi, ki temeljno razmerje v okviru dolo~ene skupine stalnih besednih zvez specificirajo (npr. ko`ni: 1. ki je na ko`i, v ko`i: ko`ni pigment; ko`ne celice, plasti, pore 1.1 ki se pojavlja na ko`i, prizadene (najprej) ko`o: ko`ni melanom, rak; ko`ne bolezni, reakcije, spre- membe 1.2 ki se izvaja na ko`i: alergijsko ko`no testiranje). Zgodi se celo, da tak - podtip po pogostnosti prevladuje nad temeljnim razmerjem (denimo pri poopera tivni: ki je, se pojavlja, nastane po operaciji: pooperativni {ok, zaplet; pooperativna bole~ina, oku`ba). Prav tako lahko posamezni vrstni pridevnik izkazuje ve~ na{tetih razmerij, vklju~no z njihovimi podtipi (npr. ko`ni: 1. ki je na ko`i, v ko`i: ko`ni pigment;ko`necelice,plasti,pore1.1kisepojavljanako`i,prizadene(najprej)ko`o: ko`ni melanom, rak; ko`ne bolezni, reakcije, spremembe 1.2 ki se izvaja na ko`i: alergijsko ko`no testiranje 2. ki je namenjen za ko`o: ko`ni pripravek 3. ki je tak kot pri ko`i: hla~ke, nogavice ko`ne barve). Kadar iz stalnih besednih zvez v gradivu ni mogo~e zanesljivo ugotoviti katerega - od na{tetih temeljnih razmerij ali pa slednje zajema le (manj{i) del zvez, je navezo valna razlaga {e vedno tista, za katero se zdi, da najustrezneje pokriva ve~ino zvez. Atudivtemprimerujerazlagalahko~lenjenanapodtipe,kipaso{emnogoizraziteje kot temeljna razmerja vezani na stanje v gradivu, ~eprav so na~eloma primerljivi po 413