Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 javne (pisne) rabe jezika, kjer je zaradi razlogov, ki so omenjeni zgoraj, kodifikacija za`elena in konsenzualno sprejeta. Pri tem vpra{anju je treba upo{tevati tudi razvoj tehnologije, saj nove tehnologije vedno pove~ajo slogovni razpon jezika – tako se s tiskom pove~a potreba po stan- dardizaciji pisnega jezika, nastane vrsta novih formatov in uredni{kih standardov, z radiem in televizijo se pove~a potreba po definiranju enotnega govorjenega standarda, s spletom in digitalizacijo se pove~a predvsem mo`nost dvostranske ali ve~stranske komunikacije, ki je hkrati tudi javna (Crystal 2011). To pomeni, da ima svetovni splet in splo{ni prehod s papirja na zaslon daljnose`ne posledice za proces javne objave in dostopa do besedil, saj se je {tevilo piscev z mo`nostjo javnega objavljanja dramati~no pove~alo, ~as od nastanka besedila do javne objave se je bistveno skraj{al, veliko prej zasebnih `anrov pa je pre{lo v javno sfero (forumi, klepetalnice, dru`abna omre`ja itn.). Na drugi strani se vloga (knji`nega, ~asopisnega in revijalnega) zalo`ni{tva kot filtra med avtorjem in bralcem bistveno spreminja. Proces objavljanja se individualizira, klasi~ni ve~avtorski proces, ki je v primeru sloven{~ine ve~inoma vklju~eval tudi lektorja, v novih razmerah bolj ali manj ne deluje ve~. Standardizacijski koncept za 21. stoletje bo torej moral upo{tevati kvantni preskok pri mno`i~nosti javne komunikacije, novo digitalno besedilno stvarnost, neomejendostopdodigitalnih (jezikovnih) virov in mo`nosti njihovega povezovanja, predvsem pa tudi vse mo`nosti uporabe napovedujo~ih se jezikovnih tehnologij. Pri vpra{anjih obvladovanja jezikovnega standarda si moramo predstavljati pred- vsem mo`nosti, ki so bile v svetu tiskanih medijev nezamisljive. Tako je danes mogo~e jezikoslovno procesirati celoten slovenski splet in uporabnikom ponuditi podatke o rabi jezika v realnem ~asu. V ne tako oddaljeni prihodnosti bomo imeli digitalizirano celotno tiskano kulturno dedi{~ino, ki jo hranimo v knji`nicah, ter jo ponudili v spletnih knji`nicah in kot zgodovinski korpus. Zamisliti si je mogo~e virtualne asistente, specializirane za odgovarjanje na vpra{anja glede standardnega jezika (glej Krek 2012), strojno prepoznavanje slovarskih definicij v elektronskih besedilih, sprotno detekcijo novih pomenov in objavo definicij novih pojmov v real- nem~asuinpodobno(glejhttp://www.sssj.si). To predvsem pomeni, da `e ima in bodo~i govorec slovenskega jezika bo imel (a) veliko ve~je mo`nosti za javno komunikacijo kot kdajkoli doslej in (b) bistveno ve~ mo`nosti, da hitro pride do relevantne informacije bodisi na ravni opisa jezika ali jezikovnega standarda. 4 Zaklju~ek Selitev ve~ine pisne produkcije v digitalni medij ne bo ostala brez posledic za opredelitve `anrskih, zvrstnih ali funkcijskih dimenzij sloven{~ine. Ena od zna~ilnosti digitalne dobe je tudi mo`nost strojne analize velike koli~ine besedil, ki izkazujejo podobne lastnosti na ravni besedi{~a, skladnje, besedilnih lastnosti in podobno, do mo`nosti analize osebnih stilov, ta naloga pa ~aka bodo~e raziskovalce besedilnih `anrov. Na ta na~in je mogo~e priti do bistveno bolj objektivne slike, kak{na je 406