Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 JEZIKOVNIPRIRO^NIKI–MEDNAVIDEZNOINDEJANSKO FUNKCIONALNOSTJO Martina O`bot Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK030:811.163.6'36'374:811'374 Prispevek ponuja nekaj nastavkov za razmi{ljanje o funkcionalnosti slovarjev in slovnic, o kateri lahko govorimo ob izpolnjevanju dveh pogojev: naravnanosti na zami{ljenega uporabnika in odra`anju jezikovne resni~nosti, ki ga omogo~a po eni strani izhajanje iz reprezentativnega primarnega gradiva, po drugi pa upo{tevanje ustreznih jezikoslovnih raziskav. Podanih je nekaj opa`anj, ki bi morda lahko prispevala k pove~anju funkcionalnosti slovenskih jezikovnih priro~nikov; poudarjena je npr. potreba po sodelovanju med eno- in dvojezi~nim slovaropisjem in nasploh med slovenisti in jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tujimi jeziki. slovnice, slovarji, uporabnik, jezikovna realnost, raziskovanje sloven{~ine in drugih jezi- kov The paper offers some preliminary observations on the usefulnes of grammars and dictionaries. If they are to be of practical benefit to their users, two conditions have to be met: grammars and dictionaries must be user-centred and user-differentiated, and they have to reflect the linguistic reality. To ensure that this reality will be dealt with, it is necessary to take into account representative source material on the one hand and the results of relevant linguistic research on the other. Some suggestions are made as to how to enhance the usefulness of grammars and dictionaries, for instance through collaboration between mono- and bilingual lexicographers and in general between Slovene language specialists and linguists studying other languages. grammars, dictionaries, user, linguistic reality, research on Slovene and other languages 1 Zastavitev razprave Vprispevkubomsku{alaponuditinekajizto~niczarazmi{ljanjeotem,kajpomeni funkcionalnost jezikovnih priro~nikov in kaj je morda smiselno upo{tevati, ~e jo `elimo izbolj{ati. Stali{~e, ki ga bom predstavila, je prvenstveno stali{~e uporabnika tovrstnih priro~nikov, podkrepljeno z – upam – kak{nim jezikoslovnim uvidom. Ko svojo perspektivo ozna~ujem kot uporabni{ko, mogo~e velja dodati, da se je ta perspektiva oblikovala prek izku{nje tako z doma~imi kot tujimi jezikovnimi pri- ro~niki in tako s tistimi, ki obravnavajo sloven{~ino, kot s tistimi, ki zadevajo nekatere druge sloven{~ini tipolo{ko bli`nje jezike, pa~ v skladu s podro~jem moje dejavnosti, ki je prete`no italijanisti~no jezikoslovje, deloma tudi jezikoslovje nekaterih drugih jezikov, pogosto ravno v povezavi s sloven{~ino kot temeljno lastnostjo, ki me 39