Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 SLOVARSKAOBRAVNAVASTOPENJSKIHTVORJENK VSLOVARJUSLOVENSKEGAKNJI@NEGAJEZIKA Boris Kern Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK811.163.6'373.611:81'374.81 Namen~lanka je opozoriti na pomembnost zavedanja stopenjskosti tvorjenk pri leksik-o grafskem delu. V ~lanku se omenjena problematika obravnava z vidika vklju~enosti/nevklju- ~enosti dolo~enih stopenjskih tvorjenk v slovar in {e posebej z vidika slovarske obravnave v smislu ustreznosti razlag glede na razmerje z motivirajo~o besedo ter doslednega/nedo- slednega navajanja ustreznih kvalifikatorjev oz. kvalifikatorskih pojasnil. stopenjsko besedotvorje, leksikografija, slovaropisje, besedotvorje, stopenjske tvorjenke Theaimofthisarticleistopointouttheimportanceofawarenessofthegradualnatureof derivatives whenbuildingadictionary.Thearticledealswiththissubjectfromtheperspective of the presence/absenceofthemultistagederivativesinthedictionaryandespeciallyfromthe perspective of lexical definitions considering the motivating word, and the (in)consistency of the qualifiers and semantic notes. multi-stage word formation, lexicography, dictionaries, word formation, multi-stage deri- vatives 1Uvod Pri slovaropisnem delu je vsekakor potrebna zavest o stopenjskosti v slovar vklju- ~enih tvorjenk, in sicer tako z vidika slovarskih razlag kot okvalificiranja. Na osnovi raziskave (Kern 2014b: 253),1 ki je preu~evala besedotvorne in pomenotvorne zmo`nosti glagolov v slovenskem jeziku, ki ozna~ujejo zaznavanje s petimi ~uti: vidom, sluhom, vohom, tipom in okusom,2 je bilo namre~ ugotovljeno, da so pomen- ske modifikacije na ravni netvorjenega leksema in vseh njegovih neposrednih in 3 pri tematsko sorodnih leksemih sistemske. To pomeni, da so vse posrednih tvorjenk nadaljnje tvorjenke tudi v ve~ini predvidljivo pomenotvorne. Pomenske modifikacije med netvorjenimi leksemi in vsemi neposrednimi in po- srednimi tvorjenkami ter posledi~no tudi ustreznost njihovih slovarskih razlag in doslednost navajanja kvalifikatorjev oz. kvalifikatorskih pojasnil so najbolj razvidne 1 Raziskava je nastala v okviru doktorskega dela Slovarski pomen stopenjskih tvorjenk glagolov ~utnega zaznavanja, napisanega pod mentorstvom prof. dr. Andreje @ele in prof. dr. Ade Vidovi~ Muha. 2 Vraziskavo je bilo zajetih 1.195 stopenjskih tvorjenk. 3 Neposredno tvorjen je glagol zagledati (iz glagola gledati), posredno tvorjen pa je glede na glagol gledati pridevnik zagledan (zagledan zagledati gledati). 377