Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 precej podrobno opi{emo posameznega govorca, z odstranjevanjem pa, kar je skupno vsem govorcem. Morda je nekaj, na kar bi se opis znanja govorca lahko {e mo~neje osredoto~al. Mogo~ejetudiopa`anje,daopisnojezikoslovjeneozavestivednosvojih napovedi o razli~nih delih govorice in kdaj o enem sklepa na podlagi drugega. Delitev ima posledice v razumevanju razkola med zagovorniki pogleda na jezik kakortemeljnokognitivnoprvino(vnekimeriizena~itevjezikazgovoromvrazmerju do zunanjih okoli{~in) in pogleda na jezik kakor konvencionalen sistem. Argumente prvi ve~krat postavljajo s trditvami o znanju govorca, drugi pa znanju skupnosti ter se ukvarjajo z razli~nima vpra{anjema. Nevidna sr` razkola so predpostavke o znanju skupnosti in njegovi naravi. 7 Sklep Ugotovimo, kaj od jezikoslovja pri~akujeta Chomsky in de Saussure. Ko slednji zahteva preu~evanje vseh govoric, prvi pa opis vsake rabe, nas primorata v obravnavo govoric sveta v splo{nem, najsi bodo posamezne govorice ali skupine podobnih oz. makroareali, pri ~emer je govorico ali skupino govoric razumeti kakor tvorbo s skupnimilastnostmi,neizbiroknji`negajezika,kijeleenaodzvrsti,alijezikadr`ave, ki je posledica politi~nih okoli{~in. Na ravni jezikoslovja nas zanima teorija rekanja, tj. kak{na je forma, kak{en pomen, izgovor …Pridru`isejiteorija(znanja)govorca: kakosegovorcirazlikujejo,kajomogo~amiselnoobdelavo(mo`ganskopretvorbo)in ~lenitev oblike, pomena, smisla, kak{no je in kako poteka? Kako govorec usvoji in lo~i razne sisteme in kako vplivajo drug na drugega … Potem je teorija sporazume- vanja: kak{no rabo pri~akujemo v nekih okoli{~inah? Kako smisel oblikujejo vsako- kratni pogoji? Kak{en je nameravani pomen (smisel, namen sporazumevanja)? Kako se jezik prilagodi nosilcu (mediju) in na~elom uspe{nega sporazumevanja? Kako potekamenjavakodov,prilagajanjedrugemugovorcuvgovorjenjuinrazumevanju… Pridenemoteorijo(znanja)jezikovneskupnosti:kateroznanjejeskupnogovorcem, ki se uspe{no sporazumevajo, in katero za skupnost zna~ilno? Kaj je skupnega v pomenu izrazov? Kako, ko sta govorca jezika v enakih okoli{~inah, nastane (more nastati) nesporazum?(Razkorakvznanju?)Jemogo~eterkakojemogo~e,dagovorce ob enakem govornem dejanju razumemo druga~e ali da v pogovoru enak pomen izrazimo na drugi na~in … 11 Pozornej{i bralec bo opazil, da imamo lahko govor za zaprt (lo~en) del trenutno opazovane govorice: register, nare~je (notranji del kro`nega toka je skupina, ne posameznik). Verjetno gre tudi parole razumeti v splo{nem pomenu posebnosti posameznih govorcev v razmerju do (doti~ne) skupnosti, ki v opisu izmenjave med dvema govorcema ne pride do izraza. V tem pomenu govor pribli`no ustreza priponi -{~ina: ko govorimo o slovenskem jeziku, imamo navadno v mislih jezik Slovencev, ~e govorimo o sloven{~ini, pa najve~krat neko vrsto, npr. knji`ni jezik; v okviru nem{kega jezika lo~imo ko~evsko nem{~ino, ne ko~evskonem{kega jezika. De Saussure je fluidnost opazovanega sku{al obvladati ravno z delitvijo na jezik in govor. Na te`avo in njeno preziranje opozarja tudi Chomsky (1988: 20). 350