Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 5 Presek predmeta Teorija jezika in govora oz. znanja in rabe je pomembna za klestenje podatkov, pomeni natan~nej{o opredelitev preu~evanega. V rezultatu med Chomskim in de Saussurjem ni pomembnej{ih razlo~kov. ^eprav ima de Saussure jezik za splo{no kognitivno zmo`nost, Chomsky pa namenski vrojeni jezikovni aparat, oba pozoveta k iskanju splo{nih, od okoli{~in lo~enih zakonitosti jezika. Raziskovalec je v vsakem primeru primoran, da ima npr. gnezdenje stavkov za neodvisen proces, kratkoro~ni spomin pa za okoli{~ino, ki proces omejuje–vgorjenemov jeziku bolj kot v pisnem ter {e manj ob dodatni osredoto~enosti pri besednem poigravanju ali jezikoslovnih razpravah. Z omejitvijo (ne le opisom) globine gnezdenja bi jezikoslovec oblikoval trditve o omejenosti kratkoro~nega spomina, ki ni predmet njegove vede. Razisko - valcu je v obeh primerih treba ugotoviti, kaj je v opazovanem splo{nega (~love{kega, mo`ganskega) in kaj pogojenega s spremenljivimi okoli{~inami (kulturo, okoljem, medijem sporazumevanja …). Ne nasprotujeta si niti v delitvi jezika. De Saussurjev govor v grobem vsebuje stavkotvorno znanje in rabo jezika pri Chomskem. Po enakem klju~u je mogo~e sosirjanski abstraktni intersubjektivni jezik deliti na jezikovno znanje skupnosti in samo dejanje sporazumevanja (Tabela 1). Pri tem je (stavkotvorno) znanje govorca5 sestavljeno iz vrojenega (sosirjanska splo{na kognitivna zmo`nost ali ~omskijanska vrojena slovnica) in pridobljenega znanja; znanje skupnosti ozna~uje skupno tvorbo jezikovnega znanja govorcev jezika J. Tabela 1: Deli govorice Deli govorice6 jezik govor pojmoven, dru`ben umski in stvaren, zaseben jezikovna raba 7 sporazumevanje rekanje prenos podatkov pretvorba podatkov jezikovno znanje jezikovno znanje skupnosti jezikovno znanje govorca upravljalnik8 prenosa podatkov upravljalnik pretvorbe podatkov 5 V delitvi je izraz stavkotvorno znanje govorca smotrno nadomestiti, saj je za Chomskega vse znanje jezika, ne del znanja skupnosti, in v glavnem pomeni kar skladnjo – posredovanje med obliko in pome- nom. 6 Razlikovanja jezika in govora ne gre me{ati s ~omskijansko delitvijo na N-jezik (I-language) in Z-jezik (E-language). N-jezik v grobem zajema znanje govorca, Z-jezik se da {teti za vse ostalo. Seveda so mo`ne razne interpretacije, ki npr. pomen namesto rekanju pridru`ijo N-jeziku. Enako je mogo~e iz Z-jezika odstraniti znanje skupnosti, ~e ga ne lo~ujemo. 7 Ni lo~evanje oblike od pomena. Prisluh, samogovor, poslu{alcu nerazumljiv govor spadajo v rekanje, za govorca so navadno vseeno pomenljivi. Pisanje ~asopisnega ~lanka je primer rekanja, sporazumevanje je {ele skupaj z njegovim prebiranjem. S pretvorbo podatkov je mi{ljen notranji del de Saussurjevega kro`nega toka. 8 Jezikovno znanje nedvomno rabo omogo~a in je zaslu`no za njeno vr{itev. Neka podatkovna baza, na podlagi katere oblikujemo in razvedemo izraze. Tako upravlja rabo. Chomsky (1986: 9, 1988: 15) opozarja na razliko med zmo`nostjo (znanjem) in sposobnostjo, ki je npr. lahko okrnjena zaradi mo`gan- ske po{kodbe. ^e se stanje bolnika izbolj{a, vidimo izbolj{anje sposobnosti: dokaz, da znanje ni izginilo. 347