Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 splo{nim zunajjezikovnim dejavnikom. Tak{no lo~evanje ima poseben pomen za pristop, ki sku{a opredeliti neslovni~no. Teorijo jezikovnega znanja oddeli od teorije o rabi znanja, pragmatike (Golden 2001: 110). V naj{ibkej{i obliki je pri idealizaciji podatkov lo~evanje lastno vsem jeziko- slovcem in vklju~uje neupo{tevanje govornih napak ali zarekov in nadzorovanje okoli{~in, npr. skrbna izbira vira, snemanje v mirnem okolju; na kratko zavest, da je jezik podrejen zahtevam uspe{nega sporazumevanja. ^omskijanski pogled gre korak dlje, k jezikovni rabi pri{teva psiholo{ko-kog- nitivne omejitve (npr. v kratkoro~nem spominu ali motnje navezovanja, ki niso del preu~evanega – abstraktnega jezikovnega sistema idealnega govorca),4 zato je tam obravnava jezikovnih napak posebej pomembna; primer (1a) za rabo, (1b) za mo`no globinsko obliko pri analizi z navezovalno motnjo, (1c) pa z (kognitivno, izgovorno) var~nostjo ob izpustu. Pojasniti sku{a ustvarjalno rabo jezika, tj. zmo`nost tvorbe neskon~no novih povedi. Vzpodbud tak{nemu pogledu je ve~; odvisnost od kratko- ro~nega spomina se da podkrepiti z dejstvom, da pisni jezik izka`e tristopenjsko podrejanje (gnezdenje) stavkov, govorjeni pa najve~ dvostopenjsko, kakor za angle{~ino, dan{~ino, fin{~ino, franco{~ino, latin{~ino, nem{~ino in {ved{~ino prika`e Karlsson (2007), ki tak{ni idealizaciji (da sistem dovoljuje n-stopenjsko gnezdenje, ki v praksi podlega omejitvam pomnjenja) sicer z istim argumentom nasprotuje. S pri- kazom, da ve~ od tristopenjskega gnezdenja ni mogo~e, analizi, ki dovoli neskon~ni regres, o~ita odmik od realnosti. V najkrepkej{i obliki se da pod omejitve jezikovne rabe v{teti {e mo`ganske po{kodbe, kjer se poraja vpra{anje, ali ni mogo~e, da je okrnjeno `e samo stavkotvorno znanje. (1) a. Kenguru je `ival, ki je vre~ar, ki jo najdemo v Avstraliji. b. Kenguru je `ival, ki je vre~ar, ki ga najdemo v Avstraliji. c. Kenguru je `ival, ki je vre~ar in ki jo najdemo v Avstraliji. Prvi primer (1a) poda goli zapis izre~enega. Ne spra{uje se o sprejemljivosti rabe ozna~enega zaimka, temve~ vzroku, tj. zakaj raba odstopa od ustaljene ali v slovnici opisane oblike. Ostala primera ponujata mo`nosti (analize) globinske oblike. (1b) predvideva, da ujemanje zmoti vrinjeni stavek ter je krepko tiskana oblika v (1a) posledica zaloma v kratkoro~nem spominu. (1c) predvideva globinsko zgradbo s pri- rednovezavo,kojezaimek`enskegaspolapravzapravpri~akovan,veznikpaizpu{~en kot posledica kognitivne var~nosti. Seveda so mogo~e {e druge raz~lembe. Jesre~anjenazora,pokateremjezikovnoznanjevplivanarabojezika,zvzvratnim, ko raba narekuje globinsko zgradbo (Bybee, McLelland 2005; gl. tudi za podrobno - obravnavo vpliva vedenja in umevanja na lastnosti jezika), npr. pri ponavljanju podat kov oz. dejanja (prav tam: 383–384). Nazora se prepletata in ne izklju~ujeta, saj bi bilo brez vpliva rabe na znanje nemogo~e usvajanje razli~nih (prvih) jezikov, brez obratnega pa raba sploh. Odprto je le vpra{anje, koliko velja eno ali drugo. 4 Govorec v homogeni govorni skupnosti, s popolnim znanjem jezika, brez omejitev spomina ali zbranosti, odtegnitev pozornosti, v rabi nezmotljiv (Chomsky 1965: 17). 346