Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 @e be`en prelet naslovov in podnaslovov slovnic nam pove, da jih je ve~ina namenjenih pou~evanju slovnice v osnovnih in srednjih {olah. Topori{i~eva slovnica pa ima druga~ne ambicije. Gre za splo{no slovnico sodobnega knji`nega jezika, ki pokriva vse jezikoslovne ravnine. Pogosto jo obravnavajo kot znanstveno delo, ~eprav postavljenih trditev ne utemeljuje oz. ne potrjuje z ustreznimi referen~nimi viri. V pristopu je strukturalisti~na. Zasnovana je kot sinhrona slovenska slovnica, diahroni vidiki so omenjeni redko (v ~etrti izdaji iz leta 2000 je dodano poglavje o zgodovini slovenskega jezika). Kombinira opisnost in predpisovalnost, mestoma se dotika tudi pravopisnih tem (npr. pisava zlo`enk, raba lo~il ipd.). V rabi je bila tudi kot visoko{olski slovenisti~ni u~benik. Namenjena je predvsem govorcem sloven{~ine, suverenega govorca sloven{~ine predvidevata tako metajezik slovnice kot sama razlaga. (Maru{i~, @aucer, http://www.fran.si/slovnice- in-pravopisi/46/1976-toporisic; 20. 10. 2015) Ista avtorja (prav tam) o njej pi{eta {e: V primerjavi s predhodnimi slovenskimi slovnicami je Topori{i~eva slovnica opis sloven{~ine znatno raz{irila in izpopolnila. Ob nastanku je bila hitro sprejeta kot osrednja slovnica sloven{~ine, ta status pa ohranja {e danes kljub relativni zastarelosti. Trenutno je to {e vedno tudi najobse`nej{a in ob upo{tevanju vseh {tirih izdaj skupaj citatno dale~ najodmevnej{a slovenska slovnica. Nanjo se sklicuje ogromen del tako znanstvenih in strokovnih slovenisti~nih razprav kot tudi strokovnih in poljudnih jezi- kovnih priro~nikov. V splo{ni javnosti se ji pogosto pripisuje tudi normativno vlogo, predpisovalni praktiki (lektorji) jo ~esto navajajo kot vir za normativne odlo~itve. Na njenih dognanjih je do nedavnega slonela ve~ina {olskih u~benikov. S svojim struk- turalizmom v slovenskem kontekstu slovnica predstavlja dokon~ni prelom s tradi- cionalnim jezikoslovjem na Slovenskem. Topori{i~eva slovnica je trenutno {e vedno edina celovita slovenska slovnica in je kot taka standardni referen~ni priro~nik za ve~ino slovenskega znanstvenega in strokovnega jezikoslovja. Nanjo se ve~inoma sklicujejo tudi avtorji {tevilnih slogovnih priro~nikov in skraj{anih ter prilagojenih slovni~nih izdaj (npr. @agar 1985 idr.). Zaradi svoje predvsem gradivne zastarelosti, obse`nosti in za nejezikoslovca ve~inoma zahtevnega razpravljalnega jezika je kot priro~nik za u~enje slovnice za osnovne in srednje {ole, tudi gimnazije, ve~inoma manj primerna. To vrzel med priro~niki, namenjenimi u~e~im se sloven{~ine kot prvega jezika na razli~nih ravneh izobra`evanja, predvsem tudi v osnovni {oli, naj bi do neke mere odpravili rezultati projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, ki sta ga v letih 2008–2013 financirala Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobra`evanje, zna- nost in {port (http://www.slovenscina.eu/, dostop 20. 10. 2015). Na pedago{kem slovni~nem portalu (http://www.slovenscina.eu/portali/pedagoski-slovnicni-portal; dostop20.10.2015)lahkodanesnajdemoobravnavanih24tem,kipredstavljajote`ja mesta v slovenski slovnici za slovenske {olarje. Ta mesta so avtorji portala identi- ficirali z analizo avtenti~nih besedil {olarjev, ki so jih popravili njihovi u~itelji, vklju~ili pa so jih v korpus [olar. Tako npr. na u~encu razumljiv na~in predstavljajo zagate pri sklanjanju samostalnikov (npr. besede otrok), jih dopolnjujejo z razmeroma 32