Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 ~lanka torej vsako usmerjanje na drug termin (najve~krat s pu{~ico ali okraj{avo gl.) oz. ozna~evanje izhodi{~nega termina z ozna~evalniki razumemo kot normativni poseg, ki naj naslovniku olaj{a razumevanje pojma, pri ~emer s kazalkami prika`emo po presoji podro~nih strokovnjakov najustreznej{o izbiro na izrazni ravni,15 ozna - ~evalniki pa definicijo dopolnjujejo v razmerju do nezaznamovanega, torej praviloma za terminologijo prednostnega izrazja. Normativnost se tako ne ka`e ve~ v razmerju prav : narobe, ampak najve~krat pogosteje : redkeje, obi~ajno : manj obi~ajno, 16 sodobno : zastarelo. 2.1 Kazal~ni slovarski sestavek S kazalkami so prikazani neprednostni termini, pri katerih desnosmerna pu{~ica17 usmerja uporabnika k prednostni izto~nici oz. na ustreznej{i termin, ki je bil dolo~en na podlagi gradiva ter skupne jezikovne in strokovne presoje. Prednostna izto~nica v primerjavi s kazal~nim slovarskim sestavkom predstavlja popolno informacijo, ki jo sicer prina{a terminolo{ki slovar (poleg definicije npr. ustrezniki, termini, ki so z vidika pojmovnegasistemapovezanizizto~nico,torejinformacijaouvr{~anjuv{ir{o pojmovno skupino, o pojmih na isti ravni, torej v osnovi nad-/pod-/sopomensko razmerje …). Vzrok preusmeritve je lahko tudi (v rabi pogosta) besedilna razli~ica termina, npr. trnata savana savana s trnatim grmi~evjem v Geografskem termino- lo{kem slovarju, vendar gre {e pogosteje za jezikovnosistemsko, najve~krat besedo- tvorno manj primerno ali manj pogosto razli~ico. Merila za preusmerjanje so torej pogostnost (oziroma redkost), morebitna pogovornost18 oz. neknji`nost, ~asovna ali stilna zaznamovanost (o tem prim. Fajfar, @agar Karer 2013; Jemec Tomazin, Humar 2013) ali konotiranost, ki izhaja iz metafori~nega poimenovanja. V slednjih primerih 13 Najve~ razlagalnih terminolo{kih slovarjev je izdala Sekcija za terminolo{ke slovarje ISJFR ZRC SAZU, zato bo predstavljeno urejanje normativnosti predvsem v teh slovarjih. 14 Mednormativneelementevterminolo{kihslovarjih sodijo predvsem zapis, izgovor, podatki o pregibanju, stilna ali ~asovna ozna~enost in seveda usmerjanje na prednostni termin s pomo~jo kazalk, kar bomo prikazali v nadaljevanju. Zanimivo je, da se strokovnjakom zdijo predvsem podatki o naglasu/izgovoru nekako odve~ni, kar ka`e na to, da je terminologija {e vedno primarno uporabljena v pisnem sporazume- vanju. 15 Pri korpusnih terminolo{kih slovarjih upo{tevamo merilo pogostnosti v korpusu. 16 O ~asovni zaznamovanosti v terminolo{kih slovarjih glej Fajfar, @agar Karer 2013. 17 V nekaterih terminolo{kih slovarjih je uporabljena tudi obojesmerna pu{~ica, ki ka`e, da gre za en pojem, vendar z dvema razli~nima izraznima oblikama, npr. DNK deoksiribonukleinska kislina v Botani~nem terminolo{kem slovarju ali AD-pretvornik analogno-digitalni pretvornik v Terminolo{kem slovarju avtomatike. Tudi ta informacija je posredno normativna, saj uporabniku pu{~a izbiro med (le) dvema enakovrednima terminoma. 18 V nekaterih terminolo{kih slovarjih je zabele`ena tudi t. i. nestrokovna raba, ki je prav tako s pu{~ico preusmerjena na ustrezni termin, vendar je pri popisovanju tovrstnega izrazja treba upo{tevati, da v specializiranih korpusih ni zadostnih podatkov o tem delu strokovnega izrazja, ~e pa se kljub temu uporablja na nekem podro~ju, pa je ustrezna preusmeritev (brez dodatnega ozna~evanja), npr. divji med v ^ebelarskem terminolo{kem slovarju, ki ima ozna~evalnik nestrok(ovno) in definicijo ’med ~ebel, ki se naselijo navadno v drevesnih duplinah, skalnih votlinah in `ivijo brez ~ebelarjevih posegov’, ne navaja pa medtem v {ir{i (agronomski) stroki uveljavljenega termina divja ~ebela. Ozna~evalnik nestrokovno je sicer pogost v SSKJ in SP 2001, pojavlja se pri izrazih, ki so jih stroke v ~asu nastajanja SSKJ nadomestile z drugimi, v splo{nem jeziku pa so se {e pojavljale. 312