Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 vpra{anje, do katere mere slediti rabi stroke in ali v tak{nih primerih {e lahko govorimo o besedilnih razli~icah termina.8 Zaradi zapolnjevanja poimenovalne pra- znine so v terminologiji pogosti tudi internacionalizmi, ki jih tudi strokovnjaki pogosto sprejemajo kot tisti del podro~ne terminologije, ki zagotavlja medjezikovno pojmovno povezovanje. Termini tujega izvora v terminologiji na~eloma niso pro- blemati~ni, ~e gre `e za ustaljene termine. Pri prevzemanju termina v sloven{~ino zato praviloma sledimo naslednjim terminografskim na~elom: a) ustaljenost,b)jezikovno - sistemska skladnost, kamor sodi tudi na~elo tvorjenosti ni`je stopnje, c) gospo - 9 darnost, kjer ima manjbesednost prednost pred ve~besednostjo itn., in {ele ~) doma~ izvor, ki je v terminologiji seveda dobrodo{el, saj naslovniku praviloma olaj{a razumevanje. Kljub temu pa prepozne intervencije niso u~inkovite,10 ~e jih ne sprejme {ir{a strokovna javnost. Pojmovni pristop namre~ v sredi{~e postavlja pojem kot miselno enoto oz. enoto znanja, termin pa je njegovo poimenovanje. Normativnost se tako (lahko) izra`a predvsem v primerjalni presoji jezikovnosistemskih, prav tako pa tudi terminolo{ko- sistemskih lastnosti, ki se ka`ejo v ustaljenosti11 nekega termina, kar velja npr. tudi za stopnjotvorjenosti.12 Terminolo{ki slovarji so prav tako praviloma kolektivna avtorska dela, zato je dose`eno `e (vsaj minimalno) soglasje znotraj skupine podro~nih stro- kovnjakov, kar praviloma pripomore tudi k enotnej{i rabi v stroki. Poleg tega je eden od razlogov za nastanek terminolo{kih slovarjev tudi ustvarjanje in uveljavljanje slovenskih ustreznikov zaradi uveljavljanja podro~ij, ki se primarno razvijajo zunaj Slovenije in imajo tako (izvorno) tujejezi~na poimenovanja (prim. Jemec Tomazin, Humar2013). 2 Prikaz normativnosti v razlagalnih terminolo{kih slovarjih13 Normativni elementi14 v slovarjih so na razli~ne na~ine predstavljeni v uvodih, najpogosteje v seznamu oznak in kraj{av, redkeje jim je ve~ prostora z izjemo na~elnega urejanja pojmovnega podro~ja namenjenega v uvodu. Za potrebe tega 8 Pojav pa seveda ni osamljen v sloven{~ini, `e hiter pregled po spletu potrdi skraj{evanje istega termina tudi v drugih jezikih (npr. v italijan{~ini), podobno se kot besedilne razli~ice pojavljajo npr. {e stro{ki prevoza in stro{ki za prevoz na delo in z dela v delovnem pravu ali izredna odpoved in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. 9 Na~eloma te`imo k enobesednosti, ~e se le da. 10 - Tako je npr. predlog, ki je sicer pri{el iz stroke, za zamenjavo termina biotska raznovrstnost z razno `ivostjo prepozen oz. bi za njegovo uveljavitev potrebovali izjemno {iroko podporo celotne osnovne stroke (ter tudi sorodnih strok) in splo{ne javnosti. Ve~ na http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/ svetovanje/biotska-raznovrstnost#v. 11 Ustaljenost, ki se ka`e v pogostnosti, je sicer za`elena oz. pri~akovana lastnost pri dolo~anju normativ- nosti, vendar se lahko predvsem zaradi neterminolo{ke, torej poljudne rabe v stroki pojavlja tudi napa~no izrazje oz. `eli stroka uveljaviti sodobnej{i termin, kar npr. avtorji `elijo prikazati v slovarju. Tako npr. v slovenski folkloristiki ne govorijo ve~ o zbirnem terminu pripovedka, temve~ povedka, ki obsega tako pravljice, torej pripovedke, kot druge oblike ljudskega slovstva; prav tako v geologiji dajejo prednost mineralu pred rudnino, ~etudi gre za izvorno doma~ izraz. 12 Zanimiv primer je npr. kremen~ev pesek v Geolo{kem terminolo{kem slovarju, ki bi bil sicer po na~elu ni`je stopnje tvorjenosti kremenov pesek, vendar se ta oblika ni uveljavila, ~eprav jo kot primernej{o navajata tako SSKJ kot SP. O stopnjah tvorjenosti in vklju~evanju tvorjenk v slovar prim. Kern 2011. 311