Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 mednjimiprevladujejoprevajalcistrokovnihbesedil,kimorajoprisvojemdeluvedno znova izbirati najustreznej{i izraz v ciljnem jeziku. Pri tem jim je v pomo~ ~im popolnej{a informacija v izhodi{~nem jeziku. Tovrstno (upo)rabo terminologije po- trjuje tudi spletno mesto Terminologi{~e,5 kjer pri terminolo{kem svetovanju nujno izhajamo iz opisa pojma in {ele nato predlagamo jezikovnosistemsko (naj)primer - nej{o poimenovalno re{itev. VSekcijizaterminolo{keslovarjeIn{titutazaslovenskijezikFranaRamov{aZRC SAZUpriterminolo{kemdelutesno sodelujemo s strokovnjaki, ki urejanje podro~ne terminologije tudi sami vedno znova dojemajo kot izbiro oz. odlo~itev za najprimer- nej{ooblikotermina,predvsemzaradila`jegaoz.bolju~inkovitegasporazumevanjav stroki (ve~ o tem @agar Karer 2015). 1.1 Teoreti~na izhodi{~a Strokovni jezik je podsistem splo{nega jezika, ~eprav je razmerje med njima mo~ opazovati na ve~ razli~nih na~inov (prim. Bergenholtz, Tarp 1995: 16–19), ki se praviloma sicer podreja javnoveljavni knji`ni normi, predvsem z vidika oblikoskla- denjskih na~el, vendar pa se zaradi razli~nih vzrokov znotraj posamezne stroke oblikuje posebna o`ja terminolo{ka norma, ki ni nujno zgolj jezikovnosistemsko utemeljena, ampak je rezultat terminolo{kega dogovora podro~nih strokovnjakov. Zaradi nenehnega stika strokovne javnosti z drugimi jeziki, {e zlasti na podro~ju naravoslovja, vendar tudi v dru`boslovju in humanistiki, kjer prevladuje angle{~ina, prihaja do prevzemanja izrazov v sloven{~ino (ve~ npr. Fajfar 2010: 56 isl.), kar je treba pri sestavljanju terminolo{kega slovarja upo{tevati, {e posebej, ~e postopek prevzemanja {e ni zaklju~en. Najve~krat le za~asna poimenovalna re{itev so citatne besede, ~eprav obstajajo izjeme, npr. acquis communautaire za pravo EU.6 Citatna poimenovanjasezraboprilagajajonajprejvizreki,poznejetudivzapisu(npr.leasing – lizing).7 Na podro~ju pravne stroke so izjema tudi latinizmi (npr. poimenovanja pravnih institutov, ki izvirajo {e iz rimskega prava), ki se ohranjajo tudi zaradi stilisti~nega u~inka, prihaja pa do skraj{evanja izrazne podobe in tako v strokovnih besedilih najdemo njihove okraj{ane razli~ice, npr. de cuius succesione agitur se pogosto navaja le kot de cuius, kar pred sestavljavca slovarja postavlja pomembno uporabnikov. Prevajalci potrebujejo predvsem pravi ustreznik v ciljnem jeziku, podro~ni strokovnjaki preverjajo pojmovno umestitev in/ali izrazno primernost termina, naklju~ni uporabniki, ki jih eno ali ve~ podro~ij zanima zgolj ljubiteljsko, pa morda celo ne dobijo dovolj informacij o pojmu, saj nimajo ustreznega predznanja (ve~ o tem Fathi 2014). Zdru`evanje razli~nih pojmovnih sistemov tako vodi v predstavitev terminolo{ke leksike v splo{nem razlagalnem slovarju, kjer je informacija dovolj natan~na in zanesljiva, da ni strokovno neustrezna, in kljub temu del koherentne slovarske celote. 5 Dostopno na http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce#v. 6 Zanimivo se tudi za know-how ni uveljavil slovenski ustreznik prakti~no znanje, ampak je tujejezi~na sestavina postala celo del termina, npr. v nastajajo~em pravnem terminolo{kem slovarju know-how po- godba. 7 Primer terminologizacije lizinga je nasploh zanimiv, saj je v sloven{~ini (tudi v pravu) obstajal termin zakup, ki bi pojmovno lahko ustrezal, vendar se je pomen lizinga diferenciral in tako zakup v dana{njem pravu pomeni ’dejanje, s katerim stvar ali pravica, ki prina{a koristi, za pla~ilo preide v za~asno uporabo koga’, torej brez mo`nosti prehoda stvari ali pravice v last zakupnika. 310