Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 neenakost med dru`benimi skupinami, danes pa tako dru`beno neenakost z uporabo istega jezika ohranjamo in z rabo tudi krepimo (Koch 2008: 2). Vrazpravi poka`emo, kako se je v ta okvir umestila queerovska teorija in iz nje izhajajo~e queerovsko jezikoslovje, v nadaljevanju pa sku{amo odgovoriti na vpra - {anje, kako lahko tovrstna razmi{ljanja umestimo na raven jezikovnih opisov, saj so prav ti tisti, v katerih se opisujejo dru`bene skupine in razmerja dru`bene mo~i, predvsem z `eljo, da se pri jezikovnem opisovanju zavedamo tako nenevtralnosti diskurzov, na podlagi katerih temeljijo opisi, kot tudi nenevtralnosti samega jeziko- slovnega delovanja. 2 Po queerovsko Queerovskateorija je interdisciplinarni pristop v okviru poststrukturalnih kriti~nih teorij, ki temelji na analizi in dekonstrukciji tradicionalnih idej, vrednot in ustaljenih dru`benihrazmerijmo~i,kogrezavpra{anjaidentitetnihkonceptovdru`benegaspola in seksualnosti (Jagose 1996; Koch 2008: 20). Gre predvsem za `eljo po dekon- strukciji mo~nih dru`benih binarizmov, npr. `enska – mo{ki in heteroseksualec – homoseksualec (Motschenbacher 2010: 6). Ker je poststrukturalno jezikoslovje `e v sedemdesetih letih naslavljajo vpra{anja dru`benega spola in jezika, predvsem z vidika razmerij dru`bene mo~i in dominacije, pa tudi manipulacije in ideologije, kot se zrcalijo v diskurzu, je logi~no nadaljevanje tovrstnega pristopa tudi queerovsko jezikoslovje (Motschenbacher 2010: 1–2, 5), ki `eli z analizo diskurznih praks pripo- mo~i k razumevanju diskurzne konstrukcije identitetnih kategorij kot ideolo{kih dru`benih konstruktov, skozi vso zgodovinsko zaznamovanih s heteronormativnostjo (Koch 2008: 38–39). Kot sorazmerno mlad raziskovalni pristop v jezikoslovju se uveljavlja predvsem v ZDA in drugih anglofonih okoljih od konca devetdesetih let (Livia, Hall 1997; Motschenbacher2010:5).Queerovskojezikoslovjeimapomemben skupni imenovalec tudi s kriti~no analizo diskurza: humanisti~no `eljo po spremembi neenakostivdru`biinvzpostavljanjupogojevzaenakopravnidialogposameznikovin dru`benih skupin, pri ~emer je pozicija raziskovalcev subjektivna in anga`irana, tako nenevtralna, kot je nenevtralen tudi sam diskurz, ki ga preu~uje (Katni} Bakar{i} 2012: 7; Dijk 2001: 352; Motschenbacher 2010: 7). Zarazumevanjepodro~jadelovanja queerovskega jezikoslovja je eden od klju~nih konceptovkonceptheteronormativnosti, institucionalizirane ideologije univerzalnosti heteroseksualnosti in niza kulturnih vzorcev, dru`benih in tudi pravnih norm, ki vzpostavljajo hegemonijo heteroseksualnosti v zahodnih dru`bah (Yep idr. 2003; Lovaas idr. 2007). Tako je v dru`bi vzpostavljena nezaznamovanost heteroseksualne identitete, ki je dru`beno predpostavljena, dokler se je aktivno ne zanika (Koch 2008: - 29). Ker pa queerovsko jezikoslovje naslavlja vpra{anja dru`beno konstruiranih iden titet v diskurzih sploh, se ukvarja tudi z drugimi marginaliziranimi identitetami, tako tudi v okviru heteroseksualne na podoben na~in kot v razmerju med homoseksualno in heteroseksualno odpira vpra{anja identitetnih razmerij med konstrukcijo identitet `ensk kot dru`beno deprivilegiranih v razmerju do mo{kih, saj gre tudi v teh primerih 252