Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 sodijo ve~ v pojmovni sistem uslovarjene stroke oz. kak{ni so razlogi, da se termini sorodnih strok kljub temu vklju~ijo v slovar. 2 Faze terminolo{kega dela Terminolo{ko delo lahko v grobem razdelimo na dva dela, prvi obsega zbiranje gradiva, izdelavo korpusa in geslovnika, drugi pa oblikovanje slovarskih sestavkov in pripravo na izdajo oz. objavo slovarja. V vseh fazah sodelujeta strokovnjak in termi- nolog, prvi skrbi za pojmovni vidik terminologije (potrdi geslovnik, napi{e strokovno ustrezneslovarskedefinicijeindodatujejezi~neustreznike),drugipavodiinusklajuje terminolo{ko delo ter je odgovoren za jezikovno in terminografsko raven (skrbi za jezikovnosistemsko ustreznost termina, onaglasitev termina, slovni~ne podatke, pre- verja skladnost definicij s pravili terminolo{ke vede in koherentnost pojmovnega sistema, predstavljenega v slovarju). 2.1 Zbiranje gradiva Prva faza terminolo{kega dela je zbiranje gradiva, na podlagi katerega nastane specializirani korpus. Strokovnjaki predlagajo relevantna strokovna besedila v slo- ven{~ini, pri tem pa upo{tevajo nekaj vnaprej dolo~enih kriterijev. Besedila praviloma naj ne bi bila starej{a od 15 let.6 Pomembni so zlasti visoko{olski u~beniki in skripte, znanstvene monografije, doktorske disertacije, magisteriji, diplomska dela, izbrani ~lanki iz strokovnih in znanstvenih revij, zborniki strokovnih sre~anj in strokovni priro~niki. Medtem ko za dolo~ene stroke velja, da je besedil za izdelavo specializiranega korpusa dovolj, npr. za podro~ji `ivinoreje in agronomije,7 pa so na dolo~enih pod- ro~jih te`ave, npr. pri gradnji specializiranega korpusa za terminolo{ki slovar strokov- nega podro~ja slepote in slabovidnosti. Strokovnih in znanstvenih besedil s tega 8 podro~ja je relativno malo, kar seveda vpliva na velikost in zgradbo korpusa, ki ne more primerno opisati rabe terminologije na tem podro~ju. Vloga strokovnjakov je v tem primeru {e pomembnej{a. Poseben primer so tudi podpodro~ja, v okviru gledali{~a npr. odrska tehnika, za katera skoraj ni pisnih besedil. Poimenovanja se razlikujejo od gledali{~a do gleda- li{~a, veliko poimenovanj `ivi samo v `argonu. Kadar si s pisnimi besedili ne moremo pomagati, je smiselno gradivo pridobiti na kak drug na~in, npr. z anketiranjem strokovnjakov, ki to terminologijo uporabljajo. 6 ^e gre za temeljno delo stroke, ki je starej{e in {e vedno v uporabi (kar pomeni, da {e vedno vpliva na terminologijo stroke), ga je seveda smiselno vklju~iti. 7 Za izdelavo specializiranega podkorpusa za hortikulturo (ki je eno od 11 podpodro~ij agronomije) je bilo tako zbranih 86 besedil, in sicer 7 magisterijev, 62 diplom, 6 ~lankov, 4 strokovne oz. znanstvene monografije, 5 u~benikov in 28 prispevkov iz 2 konferen~nih zbornikov; za izdelavo podkorpusa za gene- tiko in `lahtnjenje (ki je prav tako podpodro~je agronomije) pa 90 besedil, od tega 17 diplom, 47 ~lankov, 2 monografiji, 4 {tudijska gradiva, 1 strokovno poro~ilo, 3 u~beniki in 16 prispevkov iz zbornikov. 8 [tudij tiflopedagogike ne poteka kontinuirano, v samostojni Sloveniji je bil razpisan samo v {tudijskem letu 2009/10. Ti {tudenti so diplomirali septembra 2013, njihova diplomska dela so bila v korpus vklju- ~ena naknadno. 212