Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 skupaj. Geselski ~lanki tako ne vsebujejo ve~besednih enot, kot so npr. frazemi ali termini, ravno tako pa nimajo pomenske lo~itve, razen ko imata dve gesli enako izto~nico, vendar je eno zastarelo, drugo pa ne. Posamezni geselski sestavek je namre~ enoli~no dolo~en kot njegova lema, njene oblikoskladenjske lastnosti in, za zastarele besede, razlaga v sodobni sloven{~ini. Geslo ima nato na{tete vse sodobne besedne oblike, ki se pojavijo med ro~no ozna~enimi besednimi pojavnicami v goo300k(-gaj) in foo3M(-gaj), te pa so nadrejene vsem zgodovinskim besednim oblikam iz korpusa. Besedje, izlu{~eno iz gaji~nega dela korpusa IMP, obsega 23.000 gesel. ^e izlo- ~imo slovarsko nezanimive pojavnice, kot so tuje, zatipkane in napa~no tokenizirane besede ter arabske in rimske {tevilke, dobimo 20.818 gesel, ob dodatni izlo~itvi lastnih imen pa 18.556. Mednjimije16%besedtak{nih,kisoozna~enekotzastarele. Pri skoraj dveh tretjinah zastarelih besed je bilo razlago za geselski ~lanek mogo~e ~rpati iz SSKJ (1.339 besed) oz. iz Pleter{nikovega slovarja (606 besed), za preostalih 1.008 pa je bilo treba razlago poiskati v drugih slovarskih virih oz. jo pri ve~ini (80,5 %) besed dolo~iti z analizo sobesedila. Razlage zastarelih besed so razmeroma kratke, v ve~ini primerov samo ena ali dve sodobni ustreznici oz. zelo kratka razlaga; pomembnojetudi, da so gesla vedno posamezne besede, zato so razlage samo delno ustrezne, ~e je geslo del stalne besedne zveze, na kar opozarja tudi Aha~i~ (2014). DazastarelihbesedizteskupineninevSSKJnevPleter{niku,jemogo~epripisati dejstvu, da je veliko besed terminolo{kih, iz strokovnih priro~nikov, nekaj pa je tudi tak{nih, ki so zna~ilne samo za dolo~en prevod (pri tuji literaturi) ali dolo~enega avtorja. 4 Zaklju~ek Vprispevku smo predstavili gaji~ni del korpusov in besedja starej{e sloven{~ine IMP, da bi dobili vpogled, kako bi lahko vsebovano besedje pripomoglo k bolj{i obvestilnosti spletnih slovarjev, ki vsebujejo tudi nekoliko starej{e besedje sloven- skega jezika. Analiza poka`e, da korpusi in besedje vsebujejo veliko besed, ki so se v~asih pisale druga~e ali pa so zastarele in so zato ve~ini sodobnih bralcev neznane. Tako je npr. v besedju IMP ve~ kot 1.300 gesel zastarelih besed, ki so `e zajete v SSKJ,zatobibiloslovar, vsaj za enoumne besede, razmeroma enostavno nadgraditi s povezavami v besedje oz. korpus (konkordan~nik). V nasprotju z veliko ve~ino slovarskih (pa tudi korpusnih) virov imajo korpusi in besedje IMP to prednost, da so prosto in odprto dostopni po licenci Creative Commons s priznanjem avtorstva, zato ni nikakr{nih lastni{kih ali pravnih ovir za tak{no povezovanje ali celo vklju~evanje. Vprihodnjemdelunameravamoodpravljatipreostalenapakevtrenutnihrazli~icah korpusov IMP(-gaj), hkrati pa pove~ati ro~no ozna~ene dele korpusa, predvsem za - besedila 1900–1918, ki {e niso ro~no pregledana. Na tehni~ni ravni se bomo osre doto~ili na izbolj{anje metod za posodabljanje besed ter se lotili vpra{anj besedotvorja in skladnje starej{ih slovenskih besedil. 207