Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 po namenu, dele`u ro~ne obdelave in velikosti. V tem razdelku jih predstavimo in podamokvantitativno analizo podkorpusov njihovih gaji~nih delov. 2.1 Trije korpusi Najmanj{i korpus je goo300k, ki je bil narejen z naklju~nim vzor~enjem strani iz podmno`ice besedil v zbirki IMP. Tu je bil zapis vsake besede kot tudi njenih jezikoslovnih oznak pregledan ro~no, da bo korpus slu`il kot referen~ni vir starej{ega jezika, primeren tudi za urjenje jezikovnotehnolo{kih orodij. Pribli`no desetkrat ve~ji korpus je foo3M, ki ravno tako vsebuje vzor~ene strani iz ve~jega nabora besedil. Ta korpus je avtomatsko jezikoslovno ozna~en; ro~no so pregledane samo oznake besed- nihoblik,kisenepojavijovgoo300k.Namenizdelavekorpusajebilpove~anjero~no pregledanega besedja, obenem pa uporaba v obliki testne mno`ice za orodja, razvita s korpusom goo300k. Najve~ji korpus je imp15M, ki vsebuje besedila celotne zbirke IMP, a so ta ozna~ena samo avtomatsko. Vsaka posamezna stran v goo300k in foo3M oz. besedilo v imp15M je ozna~eno glede na to, ali je napisano v bohori~ici oz. gajici, zato je iz njih enostavno izlu{~iti gaji~ne podkorpuse, ki jih imenujemo goo300k-gaj, foo3M-gaj in imp15M-gaj. Ker obstajajo tudi besedila, ki so napisana v obeh ~rkopisih, bodisi so iz prehodnega obdobja bodisi vsebujejo kar nekaj citatov v bohori~ici, smo iz korpusa imp15M-gaj izlo~ili pet besedil. 2.2 Struktura korpusov Vsi korpusi IMP so izvorno zapisani v formatu XML, skladnem s shemo TEI,3 kar omogo~a formalno preverjanje strukture, dokumentiranost in trajnost zapisa ter raz- meromaenostavno pretvorbo v izvedene formate (npr. v vertikalni format za konkor- dan~nik). Goo300k in foo3M sta strukturirana v posamezna besedila, ki vsebujejo kolofon, faksimile in besedila, sestavljena iz vzor~enih posameznih strani, znotraj teh pa iz generi~nih elementov na ravni odstavkov, ki pa so prek atributa klasificirani npr. v naslove in odstavke. Po drugi strani vsebuje imp15M celotna dela, z vsemi izvirnimi oznakami TEI, kot so npr. razdelki, slike, opombe, odstavki, pesmi oz. kitice itn. Vzor~ene strani oz. besedila imajo pripisane bogate metapodatke, poleg ~rkopisa, signature, letnice, avtorja, naslova v izvirniku in posodobljenega naslova tudi umesti- tev v taksonomije besedilnih zvrsti, prenosnika in prevodnega statusa. Vsaki besedilni enoti je dodana hiperpovezava na ustrezno stran v digitalni knji`nici oz. neposredno na faksimile strani. Jezikoslovne oznake vsebujejo oznake za posamezne povedi, ki so bile za vse - korpuse dolo~ene avtomatsko in zato vsebujejo tudi dolo~eno {tevilo napak. V pove dih je nato ozna~ena vsaka pojavnica (bodisi beseda ali lo~ilo) kot tudi presledki med pojavnicami. 3 http://www.tei-c.org 203