Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 tem, da ne opisuje modela za opisovanje jezika, temve~ sam jezik, od znanstvene deskriptivne slovnice pa po tem, da ne prina{a le informacij o jeziku, temve~ je usmerjena v proces u~enja ali pou~evanja jezika (prim. Chalker 1994), kar vpliva na organizacijo vsebin, rabo jezika (tako na sam izbor jezika, tj. prvega jezika uporab - nikov ali ciljnega jezika, kot na stopnjo abstraktnosti opisovanja, rabo terminologije itn.), dopu{~anje dolo~ene mere preskriptivnosti, opremljenost z vajami (pri slovnicah za u~e~e se) ali metodolo{kimi napotki (pri slovnicah za u~itelje) ter obseg in kon - centracijo vsebin. 2 Vrste pedago{kih slovnic Glede na uporabnike, katerim so namenjene, PS delimo na slovnice za u~itelje in slovnice za u~e~e se.3 Za prve je zna~ilno, da ob opisih jezikovnih pojavov pogosto vsebujejo tudi metodolo{ke napotke, medtem ko so drugim pogosto dodani primeri in vaje. Glede na uporabo se PS za u~e~e se delijo na referen~ne in u~ne (Bruton 1994). Referen~ne, ki se pojavljajo predvsem v obliki referen~nih priro~nikov, so namenjene samopomo~i u~e~ih se, u~ne pa se uporabljajo predvsem v razredu pod nadzorom u~itelja in so najve~krat sestavni del u~benikov. Medtem ko so za referen~ne zna~ilni zgo{~enost in jedrnatost slovni~nih razlag ter deduktivni pedago{ki pristop, so vse- binevu~nihslovnicahmanjskoncentrirane,podatkiojezikovnihpojavihsopredstav- ljeni postopno s pomo~jo induktivnega pedago{kegapristopa(pravtam).Organizacija vsebinejevreferen~nihPSlahkoabecedna(geslasisledijopoabecednemredu)alipa sledi jezikoslovnim na~elom, bodisi formalnostrukturnim (navadno v vrstnem redu: glasoslovje – oblikoslovje – skladnja) ali funkcijskim (jezikovne funkcije kot vodilo pri organizaciji vsebine), za u~ne pa velja, da je vsebina organizirana progresivno vskladuu~nimna~rtom.JezikPSjelahkoizhodi{~nijezikalipaciljnijeziku~e~ihse. Ker imajo PS svojo podlago v znanstvenih slovnicah, teoriji usvajanja jezika ter teoriji u~enja in pou~evanja jezika, se med seboj lo~ijo tudi po tem, katera jeziko- slovna teorija jim slu`i za podlago oz. ima nanje prevladujo~ vpliv, ter po metodi oz. pristopu k u~enju in pou~evanju J2/TJ, za katero oz. katerega so namenjene. V nada- 2 Recenzent tega prispevka postavlja pod vpra{aj razlikovalnost prve in tretje definicije, za utemeljitev pa navaja, da se opis jezika, namenjen u~iteljem in u~e~im se, nekje mora pojaviti, in se spra{uje, ali ni njegovo mesto prav v referen~nem priro~niku. Seveda lahko pritrdimo, da je takemu opisu prav gotovo mesto tudi v referen~nem priro~niku, ne pa izklju~no tam, saj se pojavlja tudi v u~benikih, delovnih zvezkih, u~beni{kih dodatkih za u~itelje, delovnih listih ali drugih gradivih, lahko pa je podan zgolj govorno pri u~ni uri tujega jezika. Nekateri avtorji, kot npr. Greenbaum (1987, povzeto po Chalker 1994), referen~ne priro~nike celo izklju~ujejo iz pojma pedago{ka slovnica, slednji jim predstavlja le slovni~ne vsebine v u~benikih. Pri tem je smiselno omeniti {e, da sta za ve~ino u~e~ih se edina vira slovni~nih informacij u~itelj in u~benik, ob tem pa slednji (skupaj z dodatkom za u~itelje) veliko u~iteljem slu`i kot metodolo{ki priro~nik in u~ni na~rt hkrati. 3 Kot navaja Dirven (1990), se v nem{ki literaturi izraz pedago{ka slovnica uporablja samo za slovnice za u~e~e se, medtem ko se za slovnico za u~itelje uporablja izraz didakti~na slovnica. Medtem pa Corder (1975, povzeto po Chalker 1994) ugotavlja, da se v angle{kem jezikoslovju izraz pedago{ka slovnica pogosto omejuje le na slovnico za u~itelje. 148