Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 U~encisesicernau~ijotehnikpisanjaneumetnostnihbesedilinnjihovega razume- vanja, urejanja in hitrega razbiranja podatkov, `al pa s tem {e ne postanejo spro{~eni in jezikovno kompetentni pisci. U~enje jezika v klasi~nih predstavitvah je izginilo ali pa se je skrilo za druge vsebine. Pravzaprav se ~udim mnenju, da je klasi~na slovnica za na{e osnovno{olce prete`ka, nerazumljiva, abstraktna. Danes s svojo 16-letno prakso lahko z gotovostjo trdim, da u~ence s podajanjem slovni~nega znanja podcenjujemo. U~enci so zmo`ni usvojiti vse tisto, kar smo s klasi~no slovnico neko~ usvojili in znamo ve~no. Mnenje mnogih mojih kolegov je, da pouk slovnice v osnovni {oli nikakor ni preobremenjen s koli~ino jezikoslovnih izrazov. Pogre{ajo kategorizacijo jezikoslovnih pojavov, saj menijo, da je tako u~encem veliko la`je razumevanje slovni~nih vsebin. Tu bi se strinjala z ugotovitvijo Tadeje Rozman, ki ugotavlja, da smo u~itelji vzgojeni v tradicionalnem sistemu opisnega podajanja jezikovne snovi, vendar nam vsaj desetletna praksa potrjuje, da so u~enci pri obvladovanju slovenske slovnice bistveno manj pro`ni, negotovi in ob zaklju~ku osnovne {ole {e vedno slabo temeljno opismenjeni (te`ava v pisanju dalj{ih besedil, temeljne slovni~ne napake, povr{no branje …). Dapanebomlesamassvojimikolegirazmi{ljalaoslovniciinnjenihovirah,sem te poglede `elela preveriti pri u~encih v obliki izvedenih anket. Predvsem sem od u~encev `elela dobiti neposredne odgovore, ki bi mi pomagali zaokro`iti ugotovitve glede odnosa do jezika in do slovnice. 4 Raziskava o odnosu osnovno{olcev do maternega jezika, u~enju jezika, razumevanjuslovnice in njene prakse Vraziskavo je bilo vklju~enih 62 {esto{olcev, 58 sedmo{olcev, 67 osmo{olcev in 65 deveto{olcev. Anketni vpra{alnik, ki so ga u~enci izpolnjevali marca 2015, sem oblikovala v {tiri vsebinske sklope: prvi sklop je vklju~eval odnos do maternega 3 ter njenega obvladovanja, drugi sklop je vklju~eval u~en~ev pogled na u~enje jezika sloven{~ine, tretji razumevanje slovenske slovnice in ~etrti sklop slovnico. Izhodi{~e anketnega vpra{alnika je bilo, ali bodo odgovori potrdili moje razmi{ljanje o nujni vsebinski spremembi pou~evanja maternega jezika. 1. sklop vpra{anj – odnos do maternega jezika Na prvo vpra{anje, ali imajo radi svoj materni jezik (poleg sloven{~ine so bili materni jeziki {e: bosan{~ina (11), alban{~ina (2), ru{~ina (3), makedon{~ina (1), angle{~ina (2), srb{~ina (3)), je bilo od 252 odgovorov 14 negativnih. [tevilka negativnih odgovorov se precej dvigne ob vpra{anju, ali se radi u~ijo materni jezik, in sicer je bilo teh kar 112. Naslednji dve vpra{anji se navezujeta na obvladovanje maternega jezika. Na vpra{anje, ali menijo, da dobro obvladajo materni jezik, je odgovorilo 165 u~encev; zadovoljivo jih obvlada 72, 15 pa jih meni, da materni jezik 3 Po Stabeju je materni jezik kot terminolo{ko poimenovanje izhodi{~no, tvorbeno zaznamovan s predstavo tistega jezika, ki ga mati posreduje otroku v njegovem najne`nej{em, najzgodnej{em obdobju; s tem mu odpre vrata v sam jezik, hkrati pa vrata v osebno dojemanje sveta, ki je samo z jezikom mogo~e. Na tej ravni je materni jezik povezan s prvim, bivanjskim pojmovanjem jezika. 118