Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
34. Obdobja - 1. del:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA34 Natana~inodpadevelikogradiva,specifi~negazaitalijanskegovorce,kibisiprav 2 Predmet te kraj{e tako zaslu`ilo pozornost, vendar ga tu `al ne moremo upo{tevati. predstavitve so torej tri publikacije: – AntonKacin,1998:Grammaticadellalinguaslovena. Gorizia/Gorica. – Giovanni Tallone, 2004: Lingua slovena. Grammatica di base. Udine. – Rada Le~i~, 2009: Fondamenti della lingua slovena. Manuale di grammatica. Trieste/Trst. Med tremi objavami, ki so vse nastale na italijanskem ozemlju, dve v zamejstvu (v Gorici oz. Trstu), ena pa v njegovi neposredni bli`ini, v Vidmu, lahko opazimo kar nekaj pomembnih razlik. Prva je ta, da sta Kacinov (1998) in Tallonejev (2004) slovenski jezikovni priro~nik za tujce napisana direktno v italijan{~ini, medtem ko gre pri novej{em delu avtorice R. Le~i~ (2009b) za prevod slovenskega izvirnika, nasta- 3 Prav tako ne gre zanemariti pragmati~no-didakti~nega lega v Sloveniji v istem letu. vidika, ki Kacina lo~uje v tem, da je njegova publikacija tudi te~aj slovenskega jezika, zaradi ~esar vzporedno razvija ve~ slovni~nih tem, ob razlagah pa podaja tudi u~no gradivo, to je besedila in vaje, medtem ko sta deli ostali dveh avtorjev zgolj opisni. Drugo pomembno dejstvo je to, da sta Kacin in R. Le~i~ materna govorca slo- ven{~ine oz. dvojezi~na, medtem ko se Tallone lahko pona{a z odliko, da je po to~no 4 sto letih prvi avtor slovnice slovenskega jezika, ki je Italijan po narodnosti in jeziku. Zaradi omejenosti prostora ne bom podajala podrobnej{ih informacij o avtorjih; naj povem le to, da imajo vsi trije izku{nje s pou~evanjem jezikov, najve~ nekdanji srednje{olski u~itelj in ravnatelj Anton Kacin (1901–1984), ki je pred obravnavanim delomobjavilve~u~benikov,ve~inomazazamejske{olesslovenskimu~nimjezikom (prim. Jevnikar 1972). Nekoliko manj se je z didaktiko sicer ukvarjal outsider Tallone (1927), po poklicu zdravnik in dober poznavalec slovanske filologije, ki pa je pou~e- val ru{~ino in med drugim sodeloval tudi s Sergijem [lencem pri Velikem sloven- sko-italijanskem slovarju ([lenc 2006: V). Veliko izku{enj, zlasti kot lektorica v 5 tujini, ima Rada Le~i~, ki je po izobrazbi slovenistka in italijanistka. Imamo torej opravka s tremi generacijsko zelo razli~nimi avtorji, ki prihajajo iz zelo razli~nih okolij, njihova dela so nastala v razli~nih okoli{~inah in z razli~nimi nameni. 2 Medavtorji, ki so v zadnjih letih objavili knji`no gradivo (razen slovarjev) o standardni sloven{~ini (tudi) vitalijan{~ini, naj po abecednem redu omenim avtorje: F. Antonini, M. Bidovec, J. ^erne, D. Fabjan Bajc, A.Foraus,R.Le~i~,@.Sagadin,G.Tallone,V.Vetrih.Novej{advojezi~naknjigaR.Le~i~Sloven{~inaod Ado@(2013)vprispevku ni bila primerjalno upo{tevana, ker ne obravnava slovenske slovnice v celoti, temve~ izbor tem. 3 Osnove slovenskega jezika. Slovni~ni priro~nik, Cerkno 2009. 4 Zadnjo pred njim je namre~ leta 1916 objavil M. Migliorini (prim. Jevnikar 1972: 9). Sicer pa se je ve~ pripadnikov slovenske manj{ine v Italiji (med drugim) posve~alo temu va`nemu posredovalnemu delu, bodisi pred tem bodisi pozneje. Naj tu omenimo vsaj B. Guyona, ~igar priro~nik, na katerem je temeljil Migliorinijev, je iz{el `e leta 1902, in velikega posrednika slovenske kulture, duhovnika I. Trinka, ki je l. 1930 objavil slovenski u~benik za italijansko govore~e dijake, pri katerem je sodeloval sam A. Kacin (Jevnikar 1972: 8–11). 5 Prim. op. 2. 108