Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Simpozij OBDOBJA32 Vzporedno je poro~evalska funkcijskadejavnik ~asovne stiske gotovo zna~ilnej{i za podzvrst opredeljena {e z dvema merilomaspecifi~no dnevni{ke `anre vesti~arske in oziroma stilotvornima dejavnikoma, ki izha-poro~evalske vrste, ki upovedujejo dogodke, jata iz zunajjezikovnih okoli{~in poro~eval-ki so se zgodili dan pred objavo besedila ali stva kot izrazito dnevni{ke dejavnosti. V temcelo na dan objave, zaradi ~esar je pri njih smislujepojmovanakotjezikovnaplast,kiseceloten postopek nastajanja – torej zbiranja, je zgodovinsko izoblikovala z nastankomodbiranjainupovedovanjainformacij dnevnikov in je zna~ilna za novinarska bese-(McNair 1998) – kraj{i od {tiriindvajsetih ur. dila, ki nastajajo v ~asovni stiski, njihoviPri `anrih ~lankarske, portretne, reporta`ne, predmetiupovedovanjapasosizelopodobni,pa tudi pri delu `anrov pogovorne vrste, se saj gre za – vsaj v temeljnih lastnostih – po-vpliv~asovnestiskekotstilotvornega navljajo~e se dru`bene dogodke in stanjadejavnika relativizira, saj se postopek nasta- (Koro{ec 1976: 33–34; Kalin Golob 1999:janja teh besedil, tudi ~e so objavljena v 190, 2007: 45). dnevnikih, navadno za~ne `e nekaj dni pred objavo. Poleg tega se zdi, da vsaj za opis Poro~evalski vrti~ek in novinarski`anrov reporta`ne in portretne vrste ni naj- pragozd ustreznej{e niti drugo merilo, saj pri njih ne Na podlagi povedanega se zdi, da klju~nigre za upovedovanje ponavljajo~ih se in v teoretski zaplet, ki zamegljuje razumevanjeosnovnih potezah podobnih si dogodkov, razmerja med poro~evalskimi in novinar-ampak za svojo snov – ravno nasprotno – skimi besedili oziroma zanje zna~ilnimi jezi-izbirajo nevsakdanje dogodke, ljudi, kraje in kovnimi lastnostmi, izhaja iz dejstva, da stili-razmerja med njimi, ki jim posebnost poleg stika poro~evalstva kot poro~evalsko funk-tega dodajajo {e s subjektivno interpretacijo. cijsko podzvrst po eni strani definira jezik^e v ta razmislek vpnemo {e dihotomijo vseh novinarskih besedil, ki izhajajo v dnev-med aktualizacijo in avtomatizacijo jezikov- nikih, po drugi strani pa jezik novinarskihnih sredstev v novinarskih besedilih, ugoto- besedil, ki nastajajo v posebnih okoli{~inah,vimo, da omenjena stilotvorna dejavnika zna~ilnih za dnevno nastajanje novinarskihdobropojasnjujetapredvsemnastanekinrabo besedil. Skladno s tem bi bilo mogo~e kotavtomatizmov, ne pa tudi pojava aktualiza- poro~evalska interpretirati bodisi vsa dnevni-cije. To potrjuje tudi dejstvo, da so prav aktu- {ka novinarska besedila ali pa samo dolo~enealizmi stilna plast, po kateri se jezik novinar- tipe novinarskih besedil, ki se pojavljajo vskih besedil ne razlikuje od jezika tistih dnevnikih. Obe definiciji torej o~itno nistapublicisti~nih besedil, ki se pribli`ujejo umet- izena~ljivi. ^e namre~ vpliv ~asovne stiske innostni zvrsti (Kalin Golob 2003: 40). Ko upovedovanja podobnih oziroma ponavlja-problem nadalje mislimo s stali{~a novinar- jo~ih se okoli{~in, ki sta razpoznana kot dvaskih `anrov in njihovega pojavljanja v novi- klju~na dejavnika za oblikovanje poro~eval-narskih medijih z razli~no periodiko, ugoto- skestilne plasti, preverimo na tipologiji dnev-vimo, da so `anri vesti~arske in poro~evalske ni{kih novinarskih besedil, ki jo je izdelalavrste omejeni skoraj izklju~no na dnevni{ke M.Ko{ir14(1988), ugotovimo, da jestilotvornimedije, da jih pi{ejo samo poklicni pisci besedilo tudi kot subjekt z lastnimi mnenji, ocenami, ob~utji, ~ustvi in hotenji (McNair 1998; Deuze 2005; Poler 1997; Splichal 2000; Jontes 2010). 14 M. Ko{ir (1988: 65) razpoznava naslednje vrste novinarskih besedil in njihove `anre: vesti~arska vrsta: kratka vest, raz{irjena vest, vest v nadaljevanju, naznanilo; poro~evalska vrsta: obi~ajno poro~ilo, komentatorsko poro~ilo, reportersko poro~ilo, nekrolog, prikaz; reporta`na vrsta: klasi~na reporta`a, reporterska zgodba, potopis; pogovorna vrsta: intervju, okrogla miza, izjava, anketa, dialogizirano poro- ~ilo; komentatorska vrsta: obi~ajni komentar, uvodnik, glosa, kolumen; ~lankarska vrsta: informativni ~lanek, ~lanek z naslovne strani; portretna vrsta: portret. 90