Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Dru`bena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) [iroka in prepletena funkcijskost jezika v dana{nji dru`bi in posledi~no spreminjajo~a jezikovna raznovrstnost nas silita v sprotno prevrednotenje in obnavljanje funkcijskosti oz. zvrstnosti jezika. Dvaintrideseta Obdobja tako nadaljujejo krovno tematsko usmeritev `e nekaj predhodnih simpozijev Metode in zvrsti. Znotraj {iroko zastavljenega naslova Dru`bena funkcijskost jezika so bila avtorjem prispevkov, prete`no jezikoslovcem, ponujena {tiri tematska podro~ja s podpodro~ji, s katerimi se je sku{alo obravnave usmeriti v izoblikovanje ~imbolj enoumnih meril za opredelitev posameznih dru`benih funkcij jezika oz. jezikovnih zvrsti in za oblikovanje aktualnih jezikovnozvrstnih in besedilnih tipologij. Ob dvestoletnici rojstva Frana Miklo{i~a, ki jo praznujemo ravno v novembru, je z nekaj referati obele`en tudi Miklo{i~ev prispevek k funkcionalnosti sloven{~ine v {irokem slovanskem kontekstu. V smislu triade sistem > funkcija > dru`ba so bile zastavljene teme: 1 Prevrednotenje dana{nje jezikovne funk- cijskosti – aktualna jezikovna zvrstnost: 1.1 Aktualna funkcijska raz~lenjenost sloven{~ine – pomanjkanje natan~nej{ih opredelitev in tipologij; 1.2 Stanje sociolektov – aktualizacija jezikovdru`benihskupin;2Funkcija–standard–norma:2.1Standardizacijavsloven{~ini/ Standardizacija v X jezik-u/-ih in vloga korpusov; 2.2 Knji`na in standardna sloven{~ina; 2.3 Pojmovanje jezikovne kulture; 3 Tipolo{ka aktualizacija besedilnih vrst: 3.1 Aktualne besedilne tipologije (vidiki, merila, opredelitve); 3.2 Funkcijskost jezika v besedilih; 3.3 Jezikovnosistemska stilistika in besedilna stilistika; 4 Funkcijskost jezika v dru`bi in strokah z leksikolo{ko-leksikografskega vidika: 4.1 Opis dru`bene funkcijskosti jezika v slovarjih; 4.2 Kvalifikatorska ustreznost oz. kvalifikatorske zmo`nosti; in {e 5 Jubilejna tema (ob 200-letnici rojstva Frana Miklo{i~a) – Miklo{i~ev prispevek k dru`beni funkcijskosti sloven{~ine. Avtorji so bili `e vnaprej nagovarjani, da v svojih prispevkih predstavijo svoje strokovne poglede in izku{nje ter da hkrati sku{ajo odgovoriti na vpra{anja: – Na kak{en na~in se vzdr`uje in razvija polnofunkcijskost oz. vsestranska razvitost knji`nega jezika. Glede na to, da je knji`ni jezik s svojo glavno in prevladujo~o javno vlogo izpostavljen stalnim spre- membam in vplivom, se lahko upravi~eno spra{ujemo tudi o mo`nostih o`enja vloge javne knji`ne sloven{~ine in s tem o krizi na{e jezikovne identitete? – Kako knji`na sloven{~ina vzdr`uje razmerje med `ivo rabo in normo v smislu realne jutri{nje javne besede in kje je tu stopnja standardizacije; potrebna je aktualizacija razmerja med knji`nim jezikom in neknji- `nimi, zlasti pokrajinskimi, sociolekti. Kak{no je dana{nje slovni~no in slovarsko stanje glede opisa in predpisa v jeziku? In navsezadnje: Kak{na je realnost dana{nje in jutri{nje javne besede? In ~e malo pokomentiramo zgornje: v prevladujo~ih govorjenih jezikovnih praksah da- na{nje sloven{~ine sta vsakdanja jezikovna raba in medijski jezik vzajemno prepletena. Zlasti mediji vna{ajo v javni govor veliko jezikovno variantnost, kar se postopoma odra`a tudi v standardizaciji jezikovnih prvin. Sledenje `ivosti jezika lahko posledi~no spro`a tudi ve~jo normativno pro`nost; za`elena bi bila namre~ t. i. pro`na stabilnost prevladujo~e javne slo- ven{~ine, ki s~asoma povzro~a tudi ve~jo normativno pro`nost. Glede na rabo je stalnica vpra{anje, kaj je standardizacija jezika in kje je potem meja med standardom in normo. Je npr. uporaba velenika vr`i, sle~i, ste~i ali zveza gledati ~ez okno zgolj zaradi pogoste rabe `e del standarda? Do kod gre sprejemljivost jezikovnih prvin, ki so ozna~ene kot sredstva subjektivi- zacije oz. od kod naprej lahko govorimo o kr{enju osnovnih jezikovnosistemskih zakonitosti? 9