Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Simpozij OBDOBJA32 vgradivu–inobratno,gradivnojepreverjanobesede. Vse tri je mogo~e neposredno ali z mestom in funkcijo v jezikovnem sistemu.posredno prepoznavati v ve~krat konfliktnem Polemika, ki je pri Slovencih pri~akovanorazmerju med trenutno naravnanostjo dru`be presegla jezikoslovje in posegla v klasi~noin uradno sprejeto aktualno jezikovno poli- politi~no delitev, je, kot vemo, potekala medtiko. Gre predvsem za ve~krat obravnavano avtorji Slovenskega pravopisa in konceptomvpra{anje globalizacije in z njo povezanega tedaj novega Slovarja slovenskega knji`negavpliva globalnega jezika, za individualizacijo jezika. Da se je pri nas v ostrem polemi~nempostmoderne dru`be, kjer se vedno bolj aktu- razpravljanju izrecno poudarjal predvsemalizira in dopu{~a neobvladanost razmerja dru`beni vidik jezikovne funkcije – jezik jav-medknji`nim jezikom in (neknji`nim) pogo- ne rabe, manj pa identifikacijski in ontolo{kivornim, predvsem pokrajinsko zaznamova- vidik, je mogo~e razlagati z dejstvom, da jenimsociolektom, ter ne nazadnje tudi za mo~ dotedanje t. i. tradicionalisti~no jezikoslovjestroke, mo~ njenega dru`benega vpliva, kar je temeljilo na idealizirani podobi jezika; umet-dodolo~enemereodsevnjenerealnenotranje nostni jezik je bil posplo{en normativni kri-mo~i. Vse tri prvine so med seboj prepletene, terij knji`nosti. Relevantne sprotne, pa tudidinami~ne in seveda kot take v razli~nih tre- kasnej{e analize slovarskega dela so doka-nutkih z razli~no prepoznavno mo~jo vpliva- zale, da je koncept SSKJ na podlagi zvrstnonja tudi navzven. dovolj uravnote`enega gradiva (bogatemu na- boru iz leposlovja je sledil nabor gradiva3.1 predvsem iz publicistike, strokovnih in (po-Kako sploh razumemo jezikovno globali- ljudno)znanstvenih podro~ij) znal najti stro-zacijo? Dolo~ena je z globalizmom6 – poj- kovno verodostojno pot. Namre~, osve{~anjemom, ki na ravni svojega semioti~nega pro- jezikovnega funkcionalizma v ontolo{kemstora definira globalni jezik,7 vsaj primarno smislu je tedaj prinesla razprava Kocbekaizra`en z razli~nimi variantami angle{~ine po (1963), ki je izhajala v bistvu iz humboldti-svetu; globalni jezik je torej eden izmed visti~ne ideje o jeziku. Kot ugotavlja Kocbek,temeljnih pojmov aktualnega ~asa, se pravi je jezik res univerzalisti~en, vendar pa tudipostmoderne informacijske dru`be.8 Dolo~a specifi~en, ko gre za narod in iz tega dr`a-ga dejstvo, da je njegova geografska razse- votvornost naroda. `nost za opredelitev drugotnega pomena, saj 3 je cepljen na dru`beno strukturirane nosilce dolo~enih diskurzov oz. v naj{ir{em smislu Resna jezikovna kriza se nana{a zlasti natematskih podro~ij. Lahko re~emo, da gre za knji`no zvrst. Jezikovne dinamike trenutne-geografsko razpr{eno jezikovno pojavnost, ki ga, aktualnega ~asa se verjetno vsi prav dobro~leni dru`bo v smislu stika z globalnim deno- 5 zavedamo, vendar jo do`ivljamo razli~no.tatom. Gre za novo pojmovno in izrazno iz- Tri prvine novodobnega dru`benega do-ku{njo ~loveka, izvirajo~o iz spoznanja o tako gajanja vplivajo na polo`aj slovenske javnereko~ absolutni informacijski (komunikacijski) 5 Sli{ane in brane so tudi izjave med jezikoslovci o pravem razcvetu sloven{~ine, ~e grobo povzamem, zlasti z dvema utemeljitvama: nikoli {e nismo imeli na razpolago toliko revijalnega tiska in {e nikoli ni bilo toliko slovenistik po tujih univerzah. Kot da se za prvi tip utemeljitve ne zavedamo, da smo se zna{li v raznovrstni in raznobarvni demokrati~ni dru`bi, ki `eli imeti svoj prav tako avtenti~en raznovrstni in raznobarvni glas, se pravi dru`beni vpliv. Vendar pa koli~inska sprememba ene same zvrsti ne more vplivati na celovitost raznovrstnosti jezikovnih vlog. – [tevila slovenistik na univerzah v tujini se res lahko veselimo, predvsem posluha dr`avnih institucij, ki so jih bile v dolo~enem ~asu na podlagi izdelanih meril odpiranja slovenistik na univerzah v tujini pripravljene financirati. Vendar ob tem ne gre pozabiti na status teh slovenistik v programu tuje univerze, na {tevilo {tudentov, pa tudi na uga{anje celo v tak{nih univerzitetnih centrih, kot je npr. Praga. 484