Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Simpozij OBDOBJA32 z drugim stavkom danega dela (~e mi bo mo- go~e poezije zediniti in najti jim vir). Analiza S-ov Stritarjeve periode v Slo- venski slovnici potrjuje dejstvo, da je teorija S-ov na mnogih mestih pomanjkljiva. Ena izmed pomanjkljivosti je vsekakor neupo{te- vanje skladenjskih zakonitosti, ki so za vsako socialno zvrst jezika nekoliko druga~ne oz. samosvoje.VanaliziraniStritarjeviperiodise je pokazalo predvsem neupo{tevanje zakoni- tosti narativnega jezika, ki je odraz predava- teljskega sloga. 3.2.2 Nova slovenska skladnja Nove slovenske skladnje (Topori{i~ 1982:Slika 2: Primer analize Pre{ernovega soneta @iv- 26–28, 34–38) se bomo dotaknili le be`no,ljenje je~a (Topori{i~ 1982: 35) saj je bila ve~ina problematike, povezane s teorijo S-ov, izpostavljena `e pri obravnaviin besedilni svet pesmi temeljita na anafori, ki Slovenske slovnice. Med njima ni razlik prije grajena tako na pomenski kot strukturni razumevanju teorije S-ov. Edini razlo~ek oz.ravni. Pomensko jo oblikuje predvsem pri- dopolnitev v primerjavi s Slovensko slovnicoslov tje, strukturno pa zveza prislova tje in je analiza izklju~no literarnih, natan~nejeodvisnega stavka, ki ga uvaja bodisi oziralna pesni{kih besedil. S tem je Nova slovenskavezni{ka beseda kamor ali beseda kjer. Rit- skladnja teoriji S-ov v polnosti odprla potmi~no ponavljanje obravnavane zveze teorija tudi v literarni jezik. Nova slovenska skladnjaS-ov ne uspe (ne zmore) grafi~no podati, kar (Topori{i~ 1982: 34–35) poda npr. analizopomeni, da je teorija S-ov za analizo skla- Pre{ernovega soneta @ivljenje je~a. Navedlidenjsko-stilisti~nihposebnosti, zakonitosti bomozgoljzadnje tri kitice. dolo~enega literarnega besedila, {e posebno Grafi~na podoba zadnjih treh kitic s svojopesni{kega, precej pomanjkljiva ali celo strogo matemati~no razvrstitvijo elementovzavajajo~a. oz. kombinacijo S-ov (stav~nih struktur) de-4 Sklep luje teko~e, pravzaprav nezapleteno. Nizanje S-ov daje vtis popolnih stav~nih struktur. @alVuvodujebilo zastavljeno vpra{anje, ali pa iz podane grafi~ne podobe ni razvidno, daje teorija S-ov lahko skladenjsko-stilisti~ni je osrednje jedro kitic prislovno dolo~ilo tje,pripomo~ek. Razlaganje jezika s pomo~jo ki se iz vrstice v vrstico ponavlja. Ponavljanjematemati~ne kombinatorike je vsakr{ni so- leksema tje in z njim povezanih odvisnihdobni analizi jezika tuje,5 saj je v polnosti stavkov gradi ritem in napetost, ki je smiselniizklju~enoupo{tevanjebesedilneravni in vsebinski gradnik pesni{kega sveta. Ritemkohezije, koherence, upo{tevanje pragma- 5 Treba je poudariti, da gre za trditev, ki teorijo S-ov analizira s parametri sodobnega pogleda na jezik (tu so mi{ljeni predvsem pragmatika, kognitivizem, sodobna dognanja besediloslovja, korpusni pristop itn.). Ker teorija S-ov ostaja od samega za~etka nespremenjena, nedopolnjena, v {olskih programih pa je vseskozi prisotna, se je ob pregledu teorije zastavljalo vpra{anje smiselnosti pou~evanja obravnavane teorije oz. vpra{anje kompatibilnosti matemati~nega pogleda na jezik ter sodobnega razumevanja in razlaganja jezikovnih zakonitosti. Kljub vsemu torej namen prispevka ni izpostaviti nesmiselnost ali neustreznost pou~evanja teorije S-ov, pa~ pa le spodbuditi k dopolnitvi oz. nadgraditvi omenjene teorije, saj je navsezadnje, ~eprav v polnosti odra`a razumevanje jezika, kakr{no je prevladovalo v sredini 20. stoletja, lahko zelo koristen in nazoren pripomo~ek pri razlaganju skladenjskih zakonitosti slovenskega jezika. 388