Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Simpozij OBDOBJA32 To lahko {e dodatno doka`emo s primer-Grafi~ni zapis druge periode ne upo{teva javo dveh skladenjsko razli~nih zvez stavkov.popolnoma skladenjskih zna~ilnosti danih Prvaje`enavedenaStritarjevaperioda,drugastav~nih zvez. Perioda je namre~ izrazito na- pa je za to prilo`nost izmi{ljena, vendarrativna. Odra`a retori~ne prvine, ki slonijo na povsemmo`na: naravnem, govorjenem skladenjskem redu. A) Ako klasike imenujemo tiste pisatelje,Prisotne so elipse, ki so zna~ilne za spontano v katerih se lepe, splo{no ~love{ke, ne samogovorjeni jezik, sam odlomek pa vzbuja vtis individualne misli in ~uti razodevajo v lepi,predavateljskega sloga. Tipi~ne za to so prve dovr{eni obliki; kateri imajo veljavo za zme-tri stav~ne strukture: Ne bom si prizadeval, da rom, ne samo za svoj ~as, za svoje vrstnike;bi o Pre{ernu povedal kaj ~isto izvirnega, kar kateri so vredni, da se stavijo za zgled pri-se {e ni sli{alo. Topori{i~ (2004: 653) jih ana- hodnjim: smemo po pravici Pre{erna imeno-lizira kot podredno povezane: S/S/S, kjer vati klasika. (Topori{i~ 1976, 1991: 525)zadnji oziralni stavek opravlja vlogo prilastka B) ^enepoje{juhe,kijedobrainjezdravilnapredmetnega dolo~ila drugega stavka. Nave- in bi jo jedli {e angeli, ~e bi jo lahko, bo{ ostaladena grafi~na podoba je sicer mo`na, vse- majhna. kakor pa popolnoma prezre drugo, bolj Obe zvezi stavkov se `e na prvi pogledverjetno skladenjsko in pomensko vlogo zad- mo~no razlikujeta. Prva je nabita z ujemal-njega stavka. Ta pomensko parafrazira pred- nimi prilastki, ki stojijo pred samostalni{kimmetno dolo~ilo drugega stavka, strukturno ga jedrom (npr. lepe, splo{no ~love{ke, ne samolahko torej razumemo kot priredno poveza- individualne misli), poleg tega pa je opaznanega s predmetnim dolo~ilom drugega stavka tudi protivna zveza, ki jo je mo`no razumetioz. kot predmetno dolo~ilo elipti~nega pred- vsaj na dva razli~na na~ina, ali kot protivnometnega odvisnika: Ne bom si prizadeval, da zvezo znotraj prislovnega dolo~ila ~asa (zabi o Pre{ernu povedal kaj ~isto izvirnega, [da zmerom, ne samo za svoj ~as) ali pa kot pro-bi o Pre{ernu povedal,] kar se {e ni sli{alo. tivno zvezo med prirednima stavkoma, odIzpust predmetnega odvisnika je logi~en, pri- katerih je drugi elipti~en (kateri imajo veljavo~akovaninvpolnostiopravljavlogokoheziv- za zmerom, [in nimajo veljave] samo za svojnega sredstva. Teorija S-ov danega koheziv- ~as). Analiza na ravni S-ov teh bistvenih skla-nega oz. skladenjskega pojava ne predvideva, denjskih elementov ne upo{teva. zato ga tudi ne more ali ne zmore upo{tevati. Grafi~na podoba S-ov Stritarjeve periodeV analiziranem Stritarjevem odlomku so (primer A) je tako povsem enaka grafi~nemuprisotne tudi druge elipse, tipi~ne za nara- zapisu drugega primera (primer B), ~eprav sotivni, predavateljski slog: dovolj, ~e mi bo mednjima{tevilne skladenjske razlike:mogo~epoezije,kisotakorazli~ne,zedinitiin S/S+S+S/SS. najti jim vir, iz katerega so bile vse; skratka, ~e mi bo mogo~e iz pesmi posneti pravo Analiza Stritarjevih period je navedenapesnikovo podobo. Slovenska slovnica (2004) tudi v slovnicah iz 2000 in 2004 (Topori{i~grafi~no to zapi{e kot: S/S/S/S ^ S/S = S/S. 2000, 2004: 653). Vse {tiri slovnice (1976,Zanimivo je, da je konektorsko sredstvo oz. 1991, 2000 in 2004) so si v obravnavi teorije~lenkovni signal skratka, ki opravlja vlogo S-ov popolnoma enake, le da je pri navedbiizra`anja sklepalno-pojasnjevalnega razmerja, Stritarjevih period v Slovnicah 2000 in 2004ozna~en kot samostojni stavek. S tem se za- poleggrafi~negazapisaS-ovprveperiodepo-bri{e primarna skladenjska in pomenska vlo- dan tudi grafi~en zapis druge: ga zadnjega stavka periode (~e mi bo mogo~e - iz pesmi posneti pravo pesnikovo podobo), ki S/S/S v S/S = S/S S/S/S/S ^ S/S = S/S (To pori{i~ 2000, 2004: 653). jev prirednem pojasnjevalnem razmerju 387