Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Simpozij OBDOBJA32 se lahko odvija nadaljnja razprava med poli-skriva potencial, ki bi se ob njeni skupni ti~nimi akterji. rekonceptualizaciji lahko tudi uresni~il. Prvi Ta pogled izhaja iz narave jezikovno-premiki v to smer so spodbudni, vsaj kar se kulturne tradicije, saj tovrsten model jezi-ti~e postopne transformacije javne figure kovne politike spodbuja nastajanje izkust-jezikoslovca (v funkciji u~itelja, lektorja, venih skupnosti, tj. relativno stabilnih skupinpisca, bralca), saj se zdi, da se namesto avto- akterjev, ki se redno sre~ujejo, dru`ijo pa jihritarnega varuha znanja, ki uporabnike jezika skupen cilj in vrednote (Wenger 1999). V po-pou~uje o pravilih, vendarle vzpostavlja tudi litiki se poleg njih oblikujejo tudi skupnosti,komplementarna podoba strokovnjaka, s ka- ki so po svoji naravi bolj prilo`nostneterim lahko uporabniki vstopijo v dvosmerno (npr. vezane na to~no dolo~en skupni interes,izmenjavo znanja. Prav v tej dvosmernosti je nazorsko pa sicer neskladne), vendar imajoklju~ do samostojnega in samozavestnega predvsem pri udejanjanju politike klju~nouporabnika, na makroravni pa tudi do ve~je vlogo utrjene skupnosti. To ka`ejo dognanjaparticipacije pri jezikovni politiki. S tem bi se etnografskih raziskav v izobra`evalni in jezi-namre~ vzpostavila vez med jezikovnimi kovni politiki, ki so zelo uspe{no prikazalepraksami ~lanov skupnosti in stroko, ki bi iz nelinearnost politi~nega procesa (npr. Levi-tega izhajajo~a strokovna spoznanja kot del nson idr. 2009). S tem mislim na dinamikojavne sfere vna{ala v jezikovno politiko. politike, ki presega tradicionalni model (od oblikovanja preko sprejemanja do implemen-Zaklju~ek tacije)instem omogo~a veliko mero V prispevku sem na kratko predstavil agentnosti tudi dru`benim akterjem zunajnekatere vidike kriti~ne analize jezikovne togo razumljenega politi~nega procesa, npr.politike in v tej smeri razvil tudi razmi{ljanje u~iteljem v primeru izobra`evalne (in tudiopojmujezikovnekulture.Kotsemopisal,se jezikovne) politike. Ti se ob politi~nih spre-v trenutnem razvoju jezikovne politike kot membah svojim praksam in pogledom neraziskovalnega polja ka`ejo predvsem tende- odpovedo povsem, pa~ pa nove norme vgra-ncepore{evanjudru`benihneenakosti,hkrati dijo v sistem obstoje~ih. Levinson idr. (2009)pa tudi po {ir{i konceptualizaciji politike, tako govorijo o prevzemanju (ang. appro-vklju~ujo~i tudi politi~no dogajanje v {ir{em priation) politike v izkustvenih skupnostih nadru`benem kontekstu. Kot metodolo{ka pri- mikroravni. V primeru slovenske jezikovnestopa se zaradi epistemolo{ke ustreznosti vse politike je to izjemnega pomena, {e bolj bist-pogosteje izbirata kriti~na analiza diskurza in venopajeizhajajo~espoznanje,dapolitikenietnografija, iz njune kombinacije pa izhaja mogo~e izvajati v duhu revolucije, torej zpotencial za analizo politi~nih iniciativ tako nujno popolno odpovedjo vsem predhodnimpriformalnih kot neformalnih politi~nih praksam. Tovrstno totalitarno delovanje biakterjih. zelo verjetno pomenilo, da bo politi~nim ini-Vtemokvirusemnadaljevaltudissvojim ciativam tako ali druga~e veliko akterjev alirazmi{ljanjem o konceptu jezikovne kulture, skupnosti odreklo podporo; ker pa je uspe-ki sem jo analiziral z dveh vidikov. Kot jezi- {nost udejanjanja politike odvisna od tega,kovnopoliti~na usmeritev je aktivna nega kako jo ~lani skupnosti prevzamejo, so {eknji`negajezikakotnarodnegasimboladanes tako dobronamerni cilji in ukrepi obsojeni navnasprotjuzzahtevamipoznomoderneve~je- neuspeh, ~e niso dose`eni v duhu dogovora.zi~ne, ve~kulturne dru`be, zato je jezikovna Kaj torej vse to pomeni za jezikovno kul-kultura potrebna rekoceptualizacije. V pri- turo? Prav gotovo je v marsikaterem vsebin-spevku trdim, da je jezikovnokulturno tra- skem oz. ideolo{kem vidiku danes res neak-dicijo mogo~e razumeti tudi kot potencial za tualna, vendar v svoji strukturi vendarlesodelovanje v politi~nem odlo~anju, kot 362