Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Simpozij OBDOBJA32 v jezikovna vpra{anja nelegitimno in {kod-Pojem jezikovna politika (v nadaljevanju ljivo, na drugi strani pa jezikoslovci {ir{eJP) navadno ozna~uje razli~ne institucionali- sociolingvisti~ne usmeritve menijo, da vezzirane (pa tudi neinstitucionalizirane) po- med jezikom in politiko obstaja od nekdaj instopke, s katerimi neka dru`ba vpliva na jezik da se mnogih jezikovnih pojavov ne da razu-innjegovo rabo. ^e strnemo definicije meti brez politi~nega in seveda tudi {ir{egarazli~nih avtorjev, lahko re~emo, da JP v prvi dru`benega konteksta ([ipka 2006: 15). V svojivrsti regulira javno rabo razli~nih jezikov in monografiji se [ipka loti kompleksnegapisav v ve~nacionalnih in ve~jezi~nih dru`be- odnosa med jezikom in politiko tako, da sku-nih skupnostih ali razli~nih standardnojezi- {a odgovoriti na {tiri vpra{anja: a) ali obstaja,kovnih variant znotraj enega jezika ter vzpo- in ~e obstaja, kak{na je vez med jezikom instavljainusmerjaprocesejezikovnega politiko (naravna in samoumevna ali vsiljenana~rtovanja in standardizacije ([ipka 2006: in neza`elena), b) ali je mo`no dolo~iti jasno21). Jezikovno na~rtovanje se izvaja na treh mejo med ustreznim, nujnim in s tem tudiravneh: na ravni na~rtovanja statusa, na ravni za`elenim vplivom politike na jezik ter neza-na~rtovanja korpusa in na ravni usvajanja `elenim in {kodljivim politi~nim vpletanjemjezika (tj. jezikovna politika v izobra`eva- nju).2 v jezikovna vpra{anja, c) ali imajo politikiDa bi se neka JP uresni~ila na vseh treh pravico ukvarjati se z jezikom, in ~e da,ravneh, moramo poznati vse njene vidike: vkolik{ni meri in na kak{en na~in, in d) ali setako politi~ni in pravni kot dru`beni, jezi- morajo jezikoslovci pri preu~evanju jezikov-kovni, sociolingvisti~ni itn. Brez vpogleda v nih pojavov ozirati na politiko, in ~e da,dru`benopoliti~ni,znanstveniinkulturni vkolik{ni meri, v katerih primerih in nakak{enkontekst, v katerem se JP uresni~uje, je pre- na~in se lahko, smejo in morajo ukvarjati sprosto ni mo`no podrobneje preu~evati in politiko, ne da bi izneverili znanstvena na~elarazumeti. Dani kontekst posredno ali nepo- lastne stroke. Nekatera od navedenih vpra{anjsredno, implicitno ali eksplicitno vpliva na obravnavamo tudi v tem prispevku na pri-na~rtovanje in uresni~evanje ciljev JP. V tem meru sociolingvisti~ne situacije v novonasta-prispevku posebno pozornost posve~amo lih dr`avah nekdanje Jugoslavije, ki je oddru`benopoliti~nim elementom JP (zgodo- nekdaj veljala za zelo zapleteno. To skorajdavinski in politi~ni dogodki ter procesi, npr. pregovorno zapletenost so pogosto utemelje-oblikovanje in razpad dr`av, migracije prebi- vali z ve~nacionalnostjo in ve~jezi~nostjovalstva, vojne) na primeru JP novonastalih jugoslovanske dru`be, s federativno uredit-dr`av na tleh nekdanje Jugoslavije. vijo ter heterogenim dru`benim kontekstom jezikovne politike v zgodovinski, kulturni,3 Vklju~enost politike v na~rtovanje dru`beni in jezikovni lu~i ([kiljan 1988: 63).statusa in korpusa ^e na to vpra{anje pogledamo z dana{njegaJezik je izjemno kompleksna polifunkcio- zornega kota, vidimo, da je ve~jezi~nost obi-nalna dru`bena pojavnost, zato tudi razli~na ~ajen pojav v {tevilnih dr`avah sveta, pa tudipodro~ja jezikovne prakse niso v enaki meri federacije niso ni~ nenavadnega. Tudi danespovezana s politiko in politi~nimi dejav- so v ve~nacionalnih in ve~jezi~nih dr`avahnostmi.Vplivpolitikejevidennavsehravneh prisotne politi~ne tenzije, kar govori o nepo-jezikovnega na~rtovanja, nujen pa je na ravni sredni povezanosti in medsebojni odvisnostina~rtovanja statusa in na ravni na~rtovanja jezika in politike. korpusaoz.jezikovnestandardizacije.[eve~, 2 Opozoriti moramo na neusklajeno rabo terminov jezikovna politika in jezikovno na~rtovanje. Medtem ko sta termina pri anglosaksonskih avtorjih ekvivalentna, ju avtorji na srednjeju`noslovanskem govornem podro~ju ve~inoma razlikujejo (gl. npr. [ipka 2006: 20–35; Radovanovi} 1997: 22–26). 336