Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Simpozij OBDOBJA32 dr`avnih dobrin, ~e ne znajo ve~inskegaTipologija, ki temelji na pomembnosti jezika jezikov in stopnji uporabe 5. neuradni jezik, kulturno slab, ampak ko-Zadnjatipologija v prispevku je tipologija dificiran; pridobivanje ve~inskega jezikajezikov Charlesa A. Fergusona (1966: 309– je nujno za socialni in gospodarski na-315), ki upo{teva pomembnost jezikov in predek; deloma je uporabljen pri pouku vstopnjo uporabe jezika. Ferguson je razli- {oli, v zalo`bah ter tudi zunaj dru`inskihkoval ve~je (glavne) jezike, majhne (male) stikov; jezike in jezike, ki imajo posebni status. Za 6. neuradni jezik, kulturno slab, ni kodifici-glavni jezik v dr`avi je imel jezik, ki izpopol- ran, jezik le zasebne (dru`inske) komuni-njuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev: kacije. a) govori ga ve~ kot 25 odstotkov ljudi v Glede na Perlinovo tipologijo je sloven-dr`avi ali ve~ kot milijon ljudi, {~ina na Mad`arskem neuradni jezik, njenb) je uradni jezik, polo`aj je mogo~e opredeliti kot kulturnoc) je jezik pouka v ve~ kot 50 odstotkih vseh slab, pridobivanje jezika ve~ine (mad`ar-srednjih {ol v dr`avi. {~ine) je nujnost za dru`beni in gospodarskiMali jezik je jezik, ki: napredek; v Perlinovi tipologiji sodi sloven- {~ina v zvrst 5. a) ga govori manj kot 25 odstotkov, vendar ne manj kot 5 odstotkov ljudi v dr`avi, Tipologija glede na zvezo jezik – narodb) je lahko predmet pouka v vi{jih razredih Tipologijo je predlagal Dubravko [kiljanosnovne {ole. (1988:26–29),kijeizlo~ildvamodelazveze:Glede na navedeno tipologijo je sloven- nacija-jezik-dr`ava (tip A) ter nacija-jezik{~ina kot jezik slovenske manj{ine mali jezik, (brez dr`ave) (tip B). Model nacija-jeziksaj ga ne govori ve~ kot 25 odstotkov ljudi na (brez dr`ave), je razdelil na tri podtipe:Mad`arskem ter je predmet pouka v vi{jih B1: nacija-jezik z endoglosijo (skupina upo-razredih v osnovni {oli v Porabju. rablja samo en jezik, avtohtoni jezik je povzdignjen v status jezika javne komuni-Zaklju~ek kacije); B2: nacija-jezik z egzoglosijo (ve~Glede na v prispevku navedene ekolo{ke kot ena skupina govori v enem jeziku, zatotipologije se lahko polo`aj sloven{~ine na lahko funkcijo jezika javne komunikacijeMad`arskem(predvsemvPorabju)opredeliz izpopolnjuje neavtohtoni jezik); B3: nacija-razli~nih zornih kotov; ta polo`aj se lahko jezik z diglosijo in poliglosijo (ena skupinaprimerjazdrugimijezikivokviruteoretskega govori ve~ kot v enem jeziku in vsak jezik jepristopa, ekologije jezika. Sloven{~ina kot materinski) (LubaW 2008: 136–137). [kilja-manj{inski jezik je na Mad`arskem mali je- novo tipologijo je raz{iril Wladyslaw LubaW.zik, pripadniki slovenske skupnosti ga upo- Vokviru modela nacija-jezik-dr`ava lo~i dvarabljajo predvsem v zasebni sferi, dru`inski podtipa: A1: polo`aj, ko v dr`avi prevladujekomunikaciji (porabsko nare~je). Znanje jezik ene nacije, drugi jeziki pa so podrejenimad`ar{~ine je nujnost pri gospodarskem in (polo`aj manj{inskega jezika); A2: polo`aj,socialnem napredku. Funkcijsko je mad`ar- ko je v dr`avi ve~ kot en jezik enakopraven,{~ina za pripadnike slovenske manj{ine naj- v konstituciji ni dominantnega jezika (jezi-pogosteje prvi jezik. Sloven{~ina ima pod- kovni polo`aj v biv{i Jugoslaviji).poro slovenskih institucij. Uporabljena je v V [kiljanovi in LubaWovi tipologiji slo-{oli in publicistiki, bodisi v knji`ni zvrsti ali v ven{~ina na Mad`arskem ustreza tipu A1 –nare~ju. Prihodnost sloven{~ine na Mad`ar- manj{inski jezik v polo`aju, ko je v dr`avi enskem (v Porabju) je odvisna predvsem od dominantni jezik: mad`ar{~ina. jezikovne politike za slovensko manj{ino. 223