Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
32. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456-457
458-459
460-461
462-463
464-465
466-467
468-469
470-471
472-473
474-475
476-477
478-479
480-481
482-483
484-485
486-487
488-489
490-491
492-493
494-495
496-497
498-499
500-501
502-503
504-505
506-507
508-509
510-511
512-513
514-515
Simpozij OBDOBJA32 Zato je pomembno, da jih opozorimo tudi nabesedilni tip: stvar, dolo~ena po vrsti = genus, jezikovne posebnosti takih besedilnih vrst.individualnodolo~enastvar=species,odstop Abstrakten na~in izra`anja namre~ terja dolo-terjatve = cesija, ~ezmerno prikraj{anje = ~ena jezikovna sredstva; nekaj jih bom na-laesio enormis, povrnitev v prej{nje stanje = vedla in zelo na kratko opredelila v nada-naravna restitucija itn. Pravnim laikom ljevanju. (pre)poznavanje sinonimov povzro~a nemalo te`av, saj ti ve~inoma niso kodificirani v 3.3.1 Leksikalne posebnosti priro~nikih in je informacije o njih najve~krat Zakonisopogostojezikovnoizrednozgo-mogo~e zaslediti le v (nekaterih) pravnih {~ena besedila, kar se odra`a tudi pri rabiu~benikih. V slovarjih, glosarjih, leksikonih, specifi~nih stalnih besednih zvez (kolokacij),terminolo{kih zbirkah itn. ve~inoma dobimo ki so lahko sestavljene iz dveh ali ve~ besed,le zakonske termine, ne pa tudi pravnoznan- v~asih imajo celo obliko stavkov ali celih po-stvenih. vedi. Tako lahko npr. v opredelitvi kaznivega3.3.2 Morfosintakti~ne posebnosti dejanja ropa samo v eni povedi zasledimo naslednje kolokacije: vzeti tujo premi~noZa tvorbo normativnih pravnih besedil stvar, si nekaj protipravno prilastiti, uporabitiveljajo bolj ali manj zavezujo~a pravila ali silo zoper kak{no osebo, nekomu zagroziti zpriporo~ila, ki so marsikje zapisana tudi v neposrednim napadom na `ivljenje ali telo,obliki t. i. nomotehni~nih smernic; tako je nekoga kaznovati z zaporom. Take besedneSlu`baVladeRepublikeSlovenijezazakono- zveze so zelo specifi~ne in jih v splo{nemdajo leta 2008 izdala publikacijo Nomoteh- jeziku ni zaslediti, zato povzro~ajo nemaloni~ne smernice. V omenjenih smernicah so te`av tudi pri prevajanju v materni jezik. Zelotudi precej striktna navodila o jezikovni po- malo priro~nikov (slovarjev, glosarjev, termi-dobi zakonskih besedil, zato bo v nadalje- nolo{kih zbirk) vsebuje tudi podro~no speci-vanju navedenih nekaj njihovih morfosin- fi~ne kolokacije – zlasti v dveh jezikih, zatotakti~nih zna~ilnosti. Za`eleno je, da se te priprevajanju praviloma povzro~ajo karzna~ilnosti upo{tevajo pri tvorjenju zakonov, nekaj preglavic. Stalne besedne zveze sevedapa tudi pri njihovem prevajanju, zlasti v zasledimovvsehpravnihbesedilih,sepatudive~jezikovnih pravnih sistemih, kot so [vica, razlikujejo glede na besedilno vrsto. Tako soBelgija, Kanada in tudi Slovenija (z italijan- za pogodbe zna~ilne besedne zveze, ki jihsko in mad`arsko manj{ino). V informativnih drugje ne bomo zasledili, npr.: pogodbenibesedilih je izbira morfosintakti~nih zna~il- stranki se zavezujeta/sogla{ata/sta seznanje-nosti veliko bolj prepu{~ena odlo~itvi avtorja. ni, nekaj prodati po na~elu videno – kupljeno,a) Nominalizacije za vse spore v zvezi s pogodbo x je pristojnoNe le v nem{~ini, temve~ tudi v sloven- sodi{~e y. {~ini (kot izrazito glagolskem jeziku) so v Na leksikalni ravni je treba razlikovatinormativnih pravnih besedilih zelo pogoste tudi med termini, ki se uporabljajo samo vnominalne strukture. Pri prevodih se ka`e kar zakonskih besedilih (nekateri tudi v drugihnekaj te`av, saj {tudenti nominalne strukture normativnihbesedilih)insopravilomadoma-nem{kega originalnega besedila pri prevodu ~ega izvora, ter ustreznimi sinonimnimipogosto nadomestijo z verbalnimi (saj so te v izrazi, ki so v rabi v informativnih besedilihsloven{~ini, zlasti v splo{nem jeziku, veliko (pravnih u~benikih, znanstvenih prispevkihpogostej{e in tudi stilno ustreznej{e), kar pa ipd.) ter so latinskega in gr{kega izvora. Takone ustreza ve~ funkcionalnemu stilu norma- imamo sinonimne pare zakonskih in pravno-tivnega besedila. Te te`ave je {e posebej znanstvenih izrazov, njihova raba pa je vednoopaziti pri zakonskih besedilih, deloma pa vezana na dolo~eno besedilno vrsto ali boljetudi pri pogodbah – ~eprav so tu nominalne 169