Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 zna~aj,a zaradi prevladujo~e mra~nostiBralec komunicira s predstavljenim svetom prvinskega elementa ne vsebuje karneval-romanapreknarativnih postopkov. 5 skega optimizma (Bahtin 1975).@abotaV @abotovih romanih, postavljenih v namre~zanimanotranja,nezavednaidentitetava{ko pokrajino, prevladuje semantika no~i, posameznika,kido`ivljater spoznava sebe inmraka, megle, vetra, korenin, bliskov, groma, svet v magi~ni perspektivi. Zato ~utne in ani-blata, lepljivosti, sluzi, trnja, vode, trhline, misti~ne zaznave prevladujejo nad intelek-gnitja, kar poudarja spremenljivost in nestal- tom, s pomo~jo katerega ni mogo~e prodretinost ustvarjenih svetov, ki do`ivljajo ve~krat- do smisla skrivnosti, kajti razum je odgovo-no preobrazbo. V Sukubu pa so v ospredju – ren za podobo t. i. objektivne resni~nosti;barve: belina, barva medu, odtenki rde~e, objektivna resni~nost pa se izka`e za igro~rnina, srebro; uli~ni vrve` s hrupom, zvoki gledi{~. Smisel ostaja zunaj nje.televizorja in `ivljenja v bloku, medla lu~, Zapleteno in ve~plastno prozo Vladasteklo in ostri robovi ter celo zelenje, prah, @abota ni lahko interpretirati, saj je ni mogo-svetlobni odsevi, parfumi, zadu{ljivost, za- ~e umestiti v toge interpretacijske okvire, patohlost. Tu namre~ ne gre za zaprt prostor tudi v njej skriti smisel se venomer bogati iniluzije, ampak za nazoren prikaz vpliva oko- obenemodmika. Njeno bistvo ti~i v zmo`no-lice in ~lovekovih izku{enj, izvirajo~ih iz sti, da iz narave jezika ~rpa kreativno ma-razli~nih ~asovnih razse`nosti, katerih ele- gi~no mo~, ki ustvarja nemo`ne svetove zmenti sestavljajo miselno izku{njo ~loveka. razli~no stopnjo verjetnosti. Prav zaradi ano-Ta odlo~a o identiteti posameznika. Avtor je malij, pojavov, ki presegajo obvezne normenamre~ prepri~an, da je v usodi vsakega spoznavnosti in do`ivljanja, se uresni~ujetaposameznika zbrana izku{nja ve~ generacij, spoznanje in odkrivanje tega, kar je bilo, inki je ohranjena v spominu telesa. Kot dedi~ tega, kar je. Lastnost literature je, da ustvarjamnogih rodov se @abotov ~lovek opredeljuje miti~no resni~nost, ~esar so se zavedali velikiskozi interakcije, v kakr{ne vstopa z drugim pisatelji, kar pa nima ni~ skupnega z mistifi-~lovekom in okoljem in med katerimi se kacijo ali prikrivanjem ~esar koli. Ustvarjalecaktivira tisto, kar je skrito v podzavesti. Svet spoznava in diagnosticira svet ter mesto ~lo-oblikuje posameznika in je hkrati rezultat veka v njem, pri ~emer prihaja do smisla znjegove projekcije, kar pomeni, da ~lovek druga~nimi sredstvi, kot jih predvideva potodgovarja tudi za obdajajo~e ga zlo.6 znanstvenega spoznavanja. Temeljno sred-Osrednjemestovtejprozipripadaerotiki, stvo je jezik in v njem konceptualizirana do-ki se navezuje na smrt in transcendenco. Z njo mi{ljija, intuicija, intelekt, ~ustvo in do`i-se je mogo~e pribli`ati skrivnosti ~love{tva, vetje. Iz tega izhaja mdr. tudi @abotov odnossklenjeni med `ivalskostjo in magijo presto- do fikcije. ^eprav je nad literarno fikcijo po-panja meja telesnosti. Erotika zlasti mo~no stavljen ve~kratni vpra{aj, njene vloge ven-omejuje~lovekovosuverenost,sajsenapajas darle ne podcenjuje. Zaradi fikcije se bralecprepovedjo, tabujem in z oblastjo. Soo~enje s prepusti pola{~anju in ugrabitvi, kot pravismrtjo spro`a nagonske odzive kot zadnjo Kendall Walton, in pristaja na ambivalentnoobliko fizi~ne, pogosto obscene volje po razmerje v odnosu do nje: podreja se in obe-zdru`enju, ki presega prepovedi in meje do- nemdistancira. Bralec se prepusti pola{~anjubrega okusa. Meja posameznikovega telesne- tudi zaradi pripovedi, ki posnema tok zavesti.ga obstoja je osvoboditev od telesa, npr. v 5 To je povezano s koncepcijo individualno in kulturno motivirane podzavesti, utemeljene v Freudovi psihoanalizi, kategoriji Id. Iz Freudove psihoanalize izvira tudi @abotovo prepri~anje o dejavni mo~i libida. 6 To je povezano z obstojem ~love{kega bitja v svetu (Heidegger) in mra~nih nagnjenjih v njem (Michalski 1978, Fromm 1999). 340