Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 poti domi{ljije in razkrinkavajo njene la`neAvtor obenem poudarja, da je ljubezen upodobitve. @enstvenost v @abotovi prozitudi nosilec kulturnega spomina oblik, v ka- prihaja do izraza na eni strani v razse`nostikr{nih je do`ivljana in opisana. ^e se za- libida, na drugi pa kot arhetip.dr`ujemo pri njeni zunanji, kulturni podobi, @elja po ljubezni, povezana z ravnijose izgubi eksistencialni, metafizi~ni, episte- libida, in smrt sta med seboj povezani. Vmolo{ki in kreativni smisel ljubezni. Zdi se, Sukubu je postavljena v prostor mesta, ki imada sku{a @abot priti do premis, ki naj bi svojo magi~no prepletenost (ulic, streh, nad-pokazale smisel ljubezni. I{~e jih v spletih stropij,stanovanj, prometnih prog ipd.).podzavesti, v animizmu in mitologijah, kjer Preplet ustvarja labirinte, rezultat pre`emanjanaleti na zlo in tisto, kar ni za`eleno. in prepletanja prostorov, ki jih junak ~utno in^eprav je fikcijska verjetnost zmeraj miselno zaznava v domi{ljiji, sanjah in fan-obravnavana z zadr`kom, v @abotovi prozi taziji. Domi{ljija, magija in resni~nost nisoomogo~a ustvarjalno uporabo igre pretvar- lo~ene med seboj, lahko nastopajo skupaj,janja (Walton 1990). Liki so igralci, igrajo tako kot je Sulamit potencialno lahko temno-razli~ne vloge in zgodbe. Ve~inoma so kon- laso dekle z otro{ko nedol`nostjo in lahko-strukcije, ki jih izdela fabulist. Kot take pred- `ivka z zapeljivim `enskim telesom. Slu`ijostavljajo argumente za psiholo{ko identifika- odkrivanjuskrivnostiz vidom, sluhom,cijo.Zato lahko pretvarjanje, ki junaka dotikominvohom.Zatopripovedovalecdelu-Sukuba `ene v paranojo, obenem slu`i samo- je na bralca polisenzori~no, ko ga najprejspoznavanju. ^e se posameznik soo~a z raz- pritegne v igro pretvarjanja Valentina Kosme,li~nimi vlogami, mno`i svoje `ivljenje, tako natopavmra~nodo`ivljanjelastnenemo~iinkot otrok to po~ne v zabavo, se s tem bogati hrepenenja. (Lotman 1978). Nenavadne zgodbe predstav- Rafael Meden se v romanu Vol~je no~i neljajo konstrukcije, za katere ni potrebno utele{a v koga drugega. Njegovo hrepenenjemimeti~no predstavljanje resni~nosti, ker gre po ljubezni kot protisredstvo za sovra`noza identifikacijske fabule. Njihova vzburlji- usodo,do`ivljanjekriviceinneuspehaodsevavost naj bi spro`ila do`ivetje prestopa meje v arhetipski podobi `enske, ki se ka`e v raz-konkretnih dejstev. Od bralca zahtevajo inter- li~nih likih: Greflinove `ene Jemime, Lalunepretacijski napor. Njegove zaznave se roje- ali Age. V raznolikosti utele{enj se izgubljavajovsferimedpodleganjemmo~ifiktivnega enoumna predstava `enske, od katere junaksveta in zavra~anjem njegovih podob pri pri~akuje dobroto, toploto in varnost. Njenasamoopredelitvi. @abot je provokativen. Raz- sijo~a narava mu stopnjuje tudi trpljenje in svija svojo povest in skrbi za to, da bi se bralec tem potrjuje stereotip `enske kot orodja alina{el znotraj sveta, ki ga je ustvaril; ob~asno utele{enosti hudi~a. Zato je hrepenenje Ra-prekinja pripovedni tok, kajti v resnici v njem faela, va{kega organista, degradiranega glas-ni dogodkov, ki bi bili predstavljeni v benika, oropanega umetni{kih ambicij, po-vzro~no-posledi~nem zaporedju, celotnazgod- stavljeno v obmo~je ljudske magije, kjer seba pa je zabrisana. zlo ve`e na hudi~a, dobro pa na angela, kjerPripovedovalec sicer zmeraj izhaja iz do- so meje jasno dolo~ene in nasprotja izrazitolo~enega fizi~nega prostora in se nanj osredo- lo~ena. Iluzija o spoznanju, vednosti in res-to~a. Za~etni realisti~ni opis ali pripoved o nici se mno`i v kopi~enju nasprotnih parovvsakdanjih dogodkih se preobrazi v niz polo- (kultura – narava, magija – znanost, resni~no`ajskih sklopov in prizorov, ki jih ni mogo~e –domi{ljijsko), s ~imer se krepi ve~no odprtopreprosto pojasniti. To namre~ ni prostor, ki vpra{anje o ~lovekovi zmo`nosti. Pojavlja sebi kazal na svoj neposredni designat. Pred- v perspektivi nepogre{ljive potrebe po ero-stavlja projekcijo du{evnosti, ki jo obvladuje ti~ni ljubezni. libido.Konkretnost dobiva gargantuovski 339