Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 nastajanje, ki je pogoj za individualnost invse objemajo~a belina, v Sukubu pa – rajska podobnost v druga~nosti do drugih.bla`enost izpolnjenega pri~akovanja. Pot k Univerzalnost @abotove proze se poka`e~lovekovi transcendenci vodi prek obmo~ja na poseben na~in iz primerjalne sopostavitvepsihi~nih muk junakov, ki se znajdejo v mej- njegovih romanov Vol~je no~i in Sukub.Fa-nih bivanjskih polo`ajih: v depresiji in alko- buli obeh romanov sta postavljeni v razli~niholni omamljenosti – v primeru Rafaela Medena okolji, v rustikalnega in urbanega, torej ju ni(@abot 1996) ali akutnega odpovedovanja mogo~e interpretirati le v regionalnem kon-srca Valentina Kosmine (@abot 2003). V njih tekstu, zastavljata namre~ na~elno vpra{anjese pojavlja srame`ljivo hrepenenje po ljubez- o vedenju posameznika v razli~nih ~asopro-ni, ki se izra`a v razuzdanosti, zasu`njenosti storih. Posameznik je namre~ v tej prozi vali odtujenosti kot nadomestilu za izgubljeni enaki meri odvisen od okolja kot od svojestik z drugim ~lovekom. ^eprav ljubezen za- du{evnosti, ki pretvarja zunanje dra`ljaje.gotavlja zvezo ~loveka z drugimi ljudmi, s Sam po sebi predstavlja skrivnost, ki jo ob-svetom in z vesoljem, pa je zaradi dualizma vladujejo `ivljenjske in metafizi~ne sile, izvi-du{eintelesa, uveljavljenega v kulturi, zaradi rajo~e iz njegove ~love{ke eksistence, kul-njene gre{ne telesnosti in ~iste duhovnosti turnikontekst pa sku{a odkriti njihovoostala brez svoje prvotne enotnosti. Zato se v magi~no ozadje. Sukubu odvija motiv Visoke pesmi kot kultur- Vomenjenihromanihstaboljkotvkratkinapredstava, ki ~loveku vra~a psihosomatsko prozi Bukovska mati in romanih Stari pil, Pa-enotnost in zvezo z vesoljem v do`ivljanju storala ali Nimfa o~itna pomen in vlogaljubezni in hrepenenju po njej kot do`ivetju in domi{ljije, ki zdru`uje ~lovekovo polisenzo-vrednoti. Oblikuje domi{ljijo junaka v bib- ri~no ob~utljivost na resni~nost in hrepenenjeli~nih podobah ~red, ki se spu{~ajo z gora, ali po metafiziki v obliki junakovega toka za-Sulamit (Zaro~enke) v podobi kipca in ~rno- 2 lasega dekleta. Njen pomen zamegljujejo vesti, zajetega v pripovedoval~evih opisih.{tevilne kulturne deformacije, ki mali~ijo uni- Vsevedni pripovedovalec ima pri opisu do-verzalnost in elementarnost ljubezni. Zaro~e- stop do junakovega miselnega sveta, ki ganec in Zaro~enka obstajata namre~ v ~love{ki sestavlja preplet navidezno nepovezanih aso-in bo`anski razse`nosti. Moto iz Biblije je kot ciacij,aktualnih dogodkov in spominov.interpretacijska smernica opozorilo za razume- Zaradi dejavnosti domi{ljije je zabrisanavanjesporo~ilaromana(Eco1979:125–134). meja med realnim in nerealnim, vsakdanjim in magi~nim, racionalnim in iracionalnim.@abotova proza je prepojena z magijo, ki Vmre`o domi{ljije, dejstev in spominovbralca pritegne v fiktivni svet. Hkrati pa ima je ujet junak, zaradi magi~nosti jezika in pri-tako pripovedno kompozicijo – na ravni povedovanja pa tudi bralec. Mra~na ma-jezika, predstavljenega sveta in podobe likov gi~nost predstavlja miselno konstrukcijo,– da vzbuja dvome glede verjetnosti. ^lovek izhajajo~o iz igre zgolj navidezno svobodnihse pogreza v utvaro magije v prav taki meri, asociacij in spominov. Osredoto~ajo se nakot je do nje nezaupljiv. Ta proza deluje na libido kot mo~, ki poraja eroti~ne sanje in~utne zaznave in intuicijo predvsem zaradi spomine v znamenju erosa in tanatosa kotmojstrskega obvladovanja jezika: z njegovo nasprotujo~ih si sil, ki omogo~ata preseganjezvo~nostjo in pomeni, ki ka`ejo na zaznave telesnih meja v smeri spro{~anja ~lovekove(vida, sluha, dotika, vonja, okusa), na ~ustva transcendence. V romanuVol~jeno~ijouvajain razpolo`enja, ter s slogovnimi ravninami, 2 Robert Humphrey kot primer junakovega notranjega monologa, ki ga posreduje narator, podaja prozo W. Woolf, mdr. K svetilniku (Humphrey 1953). Pri bele`enju junakove zavesti @abot z uporabo brezobsebnih oblik upo{teva tudi cankarjansko tradicijo. 336