Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 socialnega statusa njunih dru`in, ki sta v obehpostavljeno tezo zelo te`ko objektivno doka- romanesknih svetovih priseljeni, in sicer iz`emo. Postavljamo pa {e drugo tezo: zaradi okolij, ki bodisi `e v ~asu priselitve bodisiomenjene pozornosti (ki se zrcali tudi v last- kasneje veljajo v ciljni skupnosti za manj-nostih njunih literarnih del) avtorja s svojima vredna.1 S priseljenstvom je v obeh svetovihdelomatudivposebnempolo`ajugledevred- povezana mo~na izku{nja jezikovne dru-notenja publike – z drugimi besedami, ga~nosti. Ta postane vsaj opazna motivna, ~epublikajenanjunjeziktakovoblikovnikotv `e ne kar tematska sestavina obeh romanov.motivno-tematski razse`nosti bolj pozorna Na tej to~ki se mo`nost ali smiselnost nepo-kot v svojem sicer{njem odzivanju na litera- sredne primerjave obeh romanov neha – sajturo. To se dogaja na kompleksen na~in: po- se njuni zgradbi preve~ razlikujeta, da biklicna, strokovna publika, torej kritika, lite- lahko zadeve iz obeh metali kar v en ko{.rarna publicistika, tudi literarna znanost, vidi Socialna obrobnost je v obeh besedilnihv tem primeru jezik prete`no kot nekaj ino- svetovih mo~no povezana z jezikom – pa nevativnega, ustvarjalnega, vrednega posebne le v besedilnih svetovih, temve~ tudi v obehanaliti~ne in interpretativne pozornosti, med- avtorskih `ivljenjskih izku{njah, kot lahkotemkojelai~napublikapozornanajezikovno sklepamo po biografskih podatkih o obehdruga~nost v dveh smereh – bodisi z odobra- avtorjih in tudi iz samih romanov, ne glede navanjem druga~nosti, netipi~nosti, bodisi z potrebno in dol`no skepso glede stvarne refe-nejevoljo, zaskrbljenostjo ali kar z odporom, ren~nosti avtobiografskega pisanja. Se paoboje pa se dogaja z razli~nimi argumenti, `ivljenjski jezikovni izku{nji avtorjev precejmiselnimi ozadji ipd. Tezo bi bilo mogo~e razlikujeta: Kova~i~ev vstop v sloven{~ino jetrdneje postaviti s sistemati~no analizo recep- bil travmati~en, dramati~en in je izdatnocije obeh del, pri Kova~i~u tudi recepcije avtorsko literariziran, strokovno dokumenti-celotnega opusa – in sicer recepcije v vseh ran in interpretiran (npr. Poni` 1991, Paternurazse`nostih, od strokovne do lai~ne javno- 2005: 65, 69–74, Komel Snoj 2008: 23 ipd.),sti.2 V prispevku bomotematikosamona~eli. za Vojnovi}a pa ~esa takega ne moremo re~i, res pa je jezikovna razse`nost njegovega ro-Kak{en jezik se pri~akuje od slovenske mana vzbudila pozornost `e pred izidom, kajliterature (ekscelentnost in ekscesnost) {ele po njem (Vovk 2008, Zorko 2008).Literatura je sicer v sebi `anrsko zelo ~le- Ni te`ko postaviti teze, da sta tako Kova-njena, tako s stali{~a literarne vede (in drugih ~i~ kot Vojnovi} zaradi dru`inskega dvo- alived, npr. bibliotekarstva) kot najbr` tudi gle- celo ve~jezi~nega ozadja in s tem povezanihde mnenj in stali{~ bralske publike (lai~na, izku{enj kot avtorja veliko bolj pozorna dopotro{ni{ka taksonomija je delno prekrivna s jezika v ve~ razse`nostih – tako do jezika kotstrokovno, nikakor pa ne popolnoma). Litera- izraznega oz. konstrukcijskega sredstva kottura nima enotnih norm, temve~ so norme dojezikainjezikovnerazli~nostikotliterarneodvisne od `anrskih, ~asovnih in drugih motivike in tematike (Paternu 2005) – ~epravokvirov. To na~eloma velja tudi za jezikovno 1 Ne moremo se ubraniti asociaciji neke vrste zgodovinskega paradoksa – Kova~i~evo priseljenstvo iz [vice in nem{ko govore~e dru`ine je bilo vir manjvrednosti v povojni Jugoslaviji, priseljenost or|i}ev iz Bosne pa vir manjvrednosti v samostojni Sloveniji – obe dru`ini sta bili, re~eno na hitro, iz nepravega kraja v nekem ~asu oziroma iz nekega kraja v nepravem ~asu. 2 Pristop kar kli~e tudi po empiri~nem merjenju stali{~ publike, ki se ga v tem prispevku ne bomo lotili (uporabne modele ponuja Pezdirc Bartol 2010, kjer je v vpra{alnike o dojemanju dramskih tekstov in uprizoritev neposredno vklju~enih tudi nekaj jezikovnih vsebin). Merjenje sodobne javne recepcije je seveda nujno potrebno opraviti tudi v spletni dimenziji, kar je te`ko opraviti sistemati~no, iz~rpno in zanesljivo. 298