Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 sveta, pri ~emer je zanj umetnost vedno znovanivo neobi~ajnega predmeta, tak{nega, ki je samopostavljanje resnice v delo, kjer resnicadel hiperrealnosti ali izbrane realnosti. Po- kot taka biva v sprtosti razsvetljave in skri-sebnost upodobljenega je izra`ena predvsem tosti (Heidegger 1967: 264, 287). Pogost jevmo~nembarvnemplastenju,kjersopodobe dualizem narativnosti, ki se skozi mobilnostume{~enevzamejenprostor,gotsko{katlasto spomina razvija in postaja osnovni na~inoblikovan in obravnavan kot ploskovit ele- izgrajevanja, nenehno vklju~ujo~ podobe izment, osvetljen z enakomerno razporejeno sveta filma, reklam, dizajna, fotografije,svetlobo. Ploskovitost pogostokrat konfron- skratka dogodkov preteklosti, sedanjosti intira z globino, nekak{nim izpraznjenim po- prihodnosti ter kulture nasploh in sevedagledom v ozadje. To vzpostavlja nakazani podobe osebnih do`ivetij. Likovne podobestrah pred izpraznjenim jedrom(t. i. Zzen, kot 10 in hkrati dvojnost v tako postanejo sestavljene iz posameznihga poimenuje avtor) drobcev in del~kov, vklju~enih v vizualnosmislu uresni~evanja, a so~asno izni~evanja celoto ali izrezanih iz nje, kjer se izpostavisleherne ideje prave perspektive, poti v pro- likovna metonimija v primerjavah posamez-stor ali globinskih poudarkov. Slikar ustvarja nih likovno pripovednih delov glede na eno-celo antiperspektivo, vizualni ob~utek, da je vitost vsebine slike. Tak{na dela so mozaiki,neka podoba lahko blizu in hkrati dale~. sestavi barvnih sledi, bleskov pogleda, za-Kljubnavideznopreprostimmotivnimakcen- znav dogodkov in harmonij vtisov. Sicoevetom deluje to slikarstvo tudi anga`irano in slike postajajo mre`e (vsakdanjih) interakcijzato {e toliko bolj iskreno, neposredno izraz- ter izbranih med~love{kih povezav, kjer senoinnepotvorjeno, ne oziraje se na obstoje~e odkrivata razli~nost pribli`evanj in oddalje-prakse in trende. Iskreno deluje {e toliko bolj, vanj ~loveka v {ir{em smislu in polo`aj sa-ker upo{teva ustvarjalnost prvotnih kultur mega umetnika v o`jem smislu, znotraj me-razli~nih narodov sveta, ki {e vedno ohranjajo njajo~ih se dru`benih in osebnostnih svetov.8del~ek primarnosti in ekspresivnosti, kar Likovni fragmenti se vrivajo v razporeditveomogo~a silovitost izraza in razvijanje tek- vnaprej pripravljenih shem, pogostokrat mo-stualnosti. Na izbrano sliko se nana{a pesem bilnih ali fragmentarno prenosljivih na {te-z naslovom Glava: vilne slike – Sicoe gradi svoj likovni svet nagledam te / skozi lase / ti rastejo drevesa / in v intervencijskimo~i spomina grajeni nagozdu / ob tretjem o~esu / se zbirajo / `ivali / vizualno-pomenski gibljivosti, premostljivo-gledajo se / v kalnem odsevu / o~esa / kdo ve sti in brez-krajevnosti. Na tak{en na~in senjihove / misli / lasje zlepljeni / z zemljo / pre- umetnik, kot meni Belting (2004: 77), skrivajo / gore~i fosfor / v notranjosti. podobamibranipredbe`anjem~asainizguboPesem je ponazoritev slike, je homogena prostora, ki nas doleti v na{ih telesih. Opi-zdru`itev podobe in besed, saj je to, kar je sano dokazuje tudi izbrana slika z naslovomnaslikano, tudi ubesedeno. Posamezni verzi Na fosforni glavi, 2009.9 Slikar je narisalso ~utno nazorni (prostorski) izsek podob, ki glavo kot osrednji motiv, ohranjajo~ enigma-se navezujejo na slikarsko razmi{ljanje v da- ti~nost, hkrati pa premikajo~ likovno delo nanem trenutku. So nekak{ne vezenine ~rk, 7 Zgodba je v~asih izmuzljiva skozi re`e te`je prepoznavnih vsebin in se poigrava z ve~pomenskimi nivoji, ki privedejo do prepoznavanja le, ~e vemo na kaj oz. na kateri dogodek se nana{a naslikano. 8 Na vi{ku svoje zgo{~enosti si umetnost 20. stol. – pa tudi vsi ostali postopki resnice, glede na njim lastna sredstva – prizadeva zdru`iti sedanjost, realnost intenzivnosti `ivljenja in ime te sedanjosti, dano v formuli, ki pa je vselej invencija neke oblike. Tedaj se bole~ina sveta spremeni v radost (Badiou 2005: 179). 9 Na fosforni glavi, 2009, olje na platnu, 120 x 100 cm. 10 Izmi{ljeno besedo Zzen uporablja slikar, kadar ho~e izpostaviti posebno likovno energijo slike. 286