Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 je te`ko, treba se je truditi) in se odpeljala na4 Sklep sever. (RP: 8.) Kot sklep naj omenimo tri ugotovitve, ki 15. Zjutraj bova {la najprej dol v mesto na kavo, paso se nam kazale skozi be`en in povr{en pre- na croissante – ne morem razumeti, kako dagled obravnavanih {tirih romanov. (1) Pri- v Ljubljani niso sposobni spe~i enega brez-sotnost prvin spontano govorjenega jezika veznega roglji~ka, vsi so kot kaki flaj{tri –(katere koli socialne ali druge ravni) v litera- potem mogo~e v vodo in potem bom pisal.turi ni ni~ novega. Novo je morda le to, da je (ZD: 12–13.) ob~asno opaziti skoraj popoln umik umetel- Ena izmed pogostih in tipi~nih skladenj-nega. (2) Pri preslikavi ali izrabi (spontano) skih lastnosti spontano govorjenega jezika jegovorjenega jezika v literaturo/i so opazne pretrganje oz. prekinitev linearne osi, ki jorazli~ne stopnje, nekateri se govorjenemu govorec po dolo~enem komentarju ali pojas-pribli`ajo bolj (tako z zapisom kot skladenj- nitvi nato izpelje do konca. Pretrganje line-skimi uresni~itvami), drugi manj (ostajajo arneosilahkovidimov14.in15.primeru.Dazgolj na ravni ob~asne rabe leksike, ki je v gre v navedenih primerih pravzaprav za spojknji`nem jeziku zaznamovana, ali mini- spontano govorjenega in knji`nonormativ-malnegaposnemanjaskladnjespontano nega, se ka`e v tem, da v nobenem primerugovorjenega jezika). Razli~ne stopnje oz. govorec oz. avtor pred ponovno vrnitvijo nadelno preslikavanje (spontano) govorjenega v linearno os le-tega ni nakazal s kakr{nim koliliteraturo se najve~krat ka`e/jo kot nekak{en jezikovnim (slovni~nim, leksikalnim) sred-hibrid, ki ni ne verodostojen posnetek spon- stvom, kar je tipi~no in pri~akovano v spon-tano govorjenega ne pri~akovan v knji`nem tano govorjenem jeziku (govorci najve~kratjeziku. Razli~ne oblike in stopnje spontano vrnitev na linearno os naka`ejo s ponovitvijogovorjenega jezika znotraj istega proznega zadnjih ~lenov neizpeljane strukture).dela najve~krat opravljajo vlogo karakteri- Med druga~nimi skladenjskimi uresni~it-zacije razli~nih literarnih likov, kar vsekakor vami, v primerjavi s knji`nim jezikom, jepomeni premi{ljeno rabo jezika. (3) Ve~ji ko zagotovo najti tudi stavo naslonk oz., {ir{eje pribli`ek spontanemu, govorjenemu, manj gledano, besedni red. V 13. primeru vidimo,je avtorskih prenovitev, tako na strukturni kot da lahko naslonka zavzame pravzaprav prvoleksikalni ravni; skromnost je opaziti tudi v mesto v stavku (se je totalno skregala, si bometaforiki in drugih figurah, kar je po vsej mislila), kar je tipi~no za spontano govorjeniverjetnosti pri~akovano. jezik. Viri Kot zadnjo skladenjsko posebnost, ki je zna~ilna za (spontano) govorjeni jezik, bomoKARDO[, [tefan, 2007: Rizling polka. Maribor: omenili brezvezje oz. sopostavljanje stav~nih[tudentska zalo`ba Litera. enot brez vmesnih eksplicitnih izraznikovNOVAK,Luka,2008:Zlatide`aliKajho~emo{ki. skladenjskih razmerij (konektorskih sred-Ljubljana: Vale-Novak. stev). Tudi te strukture pogosto nastopajo vSKUBIC, Andrej, 2001: Fu`inski bluz. Ljubljana: obravnavanih romanih (npr. primer 15), kar[tudentska zalo`ba. zopet potrjuje dejstvo, da sodobni avtor resVOJNOVI], Goran, 2008: ^efurji raus! Ljublja- na: [tudentska zalo`ba. lahko popolnoma svobodno preliva jezik enega socialnega okolja (ali ve~ okolij) vLiteratura literarni svet. Stopnja avtorjeve svobode jeKR@I[NIK, Erika, 2004: Pojmovanje metafore v odvisna le {e od njega samega. kognitivnem jezikoslovju. Marko Jesen{ek (ur.): Slovenski jezik in literatura v evropskih - globalizacijskihprocesih.(Zbornik Slavi sti~nega dru{tva Slovenije 15.) Ljubljana: Slavisti~no dru{tvo Slovenije. 56–74. 281