Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 imeni in literarnim opusom. Prispela besedila{tevilnih pomislekov. V preteklosti so zlasti za Grumovo nagrado niso omejena z letnicoPre{ernovi nagradi o~itali, da namesto stro- izida (kot npr. za nagrado kresnik), temve~ zkovnih, literarnovednih in estetskih argumen- datumom nate~aja, zato se zgodi, da avtortov prevladajo politi~ni (nagrade naj bi ponovno kandidira z istim besedilom (iz-dobivali privr`enci prevladujo~e politi~ne ku{nje ka`ejo, da se dolo~eni teksti na nate-ideologije), prav tako je problemati~no, ~e se ~aju pojavljajo ve~krat, v~asih pod drugima priori daje prednost dolo~eni umetni{ki naslovom, v~asih z novo, popravljeno ver-smeri pred drugimi ter ~e na presojo vplivajo zijo). osebne preference `irantov in njihova mre`a Andreja Musar v svoji {e nedokon~anipoznanstev (Musar 2007: 33). Strokovne `iri- disertaciji Literarno nagrajevanje na Sloven-jeza Grumovo nagrado v utemeljitvah skem literarne nagrade deli v dve skupini:navajajo lastnosti, ki so imanentne besedilu prvo predstavljajo literarni nate~aji, pri kate-(izvirna dramska forma, aktualnost tematike, rih pridejo v po{tev za nagrado dela, ki jihjezikovna dovr{enost, spretnost dialogov …), `iriji po{ljejo avtorji sami, drugo pa literarnehkrati pa vrednotenje besedil izhaja tudi iz nagrade, pri katerih krog potencialnih kan-ocenjeval~eve izobrazbe, njegovih moralnih didatov ni omejen, predlaga jih lahko `irijavrednot, religioznih in filozofskih nazorov, sama, lahko pa sre~amo tudi nagrade, ki soliterarno-estetskih meril, ki zrcalijo splo{ne kombinacija obeh navedenih (2007: 104).kulturne vrednote nekega ~asa in prostora, Glede na predstavljeno delitev poteka Gru-zato je vrednotenje literarnih besedil do neke movanagradavoblikiliterarneganate~aja,namere vedno subjektivno. Matija Ogrin v mo- katerega se lahko prijavi vsakdo (ki zadostujenografiji Literarno vrednotenje na Sloven- razpisnim pogojem), posledica je velikoskem od 1918 do 1945 zapi{e: {tevilo tudi manj kvalitetnih besedil, zatoVrednostni akt je po eni strani opredeljen s `irije v spremljevalnih knji`icah posamez-svojim predmetom – literarnim delom –, po nega Tedna slovenske drame pogosto poro-drugi strani pa je dolo~en s horizontom bral- ~ajo o dele`u besedil, ki ne zadovoljuje niti~evih dispozicij, ki so pravzaprav kompleksen osnovnih standardov dramskega pisanja. Tasestavreligioznihinfilozofskihnazorov, podatek ni problemati~en, saj je treba priideologij, literarno-estetskih pogledov, vplivov literarnih nate~ajih znaten dele` manj kva-sociokulturnega konteksta, bli`ine tem ali litetnih del vzeti v zakup in jih ob prvemonim literarnim tokovom – in {e marsi~esa. branju izlo~iti. Pri narodih, kjer je letna pro-(Ogrin 2003: 9.) dukcija literarnih del bistveno ve~ja kot vProblema vrednotenja ne bi re{ili niti Sloveniji, so v ta namen uvedli anonimnevnaprej postavljeni in trdno dolo~eni kriteriji, predocenjevalce, ki opravijo za~etno fazosaj naj bi vrhunsko delo tak{ne kriterije vedno izlo~anja, tako npr. za nagrado Booker, `irijaznovatudipresegalo. Literarne nagrade pa po pa se odlo~a znotraj nastalega izbora (Musardrugi strani niso nekaj popolnoma relativ- 2007: 108). Pri nas to ni v navadi, saj je koli-nega.^egrezaizvirnoinnadpovpre~nodelo, ~ina besedil obvladljiva. ga bodo kot takega prepoznali vsi ocenje- Strokovna `irija v naslednji fazi presojavalci, ne glede na morebitne osebnostne vsananate~ajprispelabesedila,vkonkurencirazlike. Zavedati pa se je treba dejstva, da se za nagrado pa ostajajo tudi nominiranci pre-besedila vrednoti v primerjalnem kontekstu teklega leta. ^lani strokovne `irije berejo,drugih na nate~aj prispelih dramskih del in ne presojajo in izlo~ajo besedila avtonomno,absolutno, nagrajeno delo tako ponavadi brez vnaprej danih pravil in kriterijev, pravodstopa in izstopa iz konteksta besedil. ohlapna merila oziroma utemeljitve so po-@irije za Grumovo nagrado izberejo in gosto tako pri nas kot v svetu predmetnominirajo pet dramskih besedil, {tevilo 206