Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 Irena @erjal je v romanu Magnetofonskibolnegativnegainpotro{ni{kegasveta, trak (1994), ki je najprej izhajal v nadalje-vzhodna pa simbol miru ter stapljanja narave vanjih v reviji Zaliv med leti 1974 in 1983,in ~loveka. Zaradi tega je problemati~na tudi dokon~nozape~atilasvojeromanesknodefinicija tega romana kot kriminalnega. iskanje novega na~ina pripovedovanja, kjer jeV Umoru pod K2 pa je storilec takoj glavna oseba v bistvu osamljena od dru`be.jasen, vendar se zgodba dogaja kot ma{~eva- Podobno je tudi v romanu Ivanke Hergoldnje in pride spet do obra~una med zahodnim No`injabolko(1980),kijepostavljen v nekoin vzhodnim svetom. S tem na~inom pisanja ne najbolj definirano tr`a{ko predmestje in sesi je Jelin~i~ utrl pot v prekodiranje kriminal- v notranjih monologih ter pripovedoval~evihnega romana in ga postavil v {ir{o lu~, ker se preskokih iz prve v drugo osebo v enotnem– tako kot Ver~ – ne ukvarja le s fabulo, ~asu enega dneva dotika ~lovekovih globljihtemve~ tudi z idejo. hrepenenjpoizhoduizobrobjaprotidru`beni sprejetosti. 2.6 V varnem zavetju zgodbe Nekaj avtorjev se od zgornjih tipologij 2.5 Kriminalka oddaljuje in se raje prepu{~a varnemu zavetju NovostjeserijakriminalnihromanovSer-zgodbe, fabuliranju, `elji po pripovedovanju, geja Ver~a, kjer nastopa komisar Benjaminpri ~emer je izpoved drugotnega zna~aja. Perko. Ta se je izkazal za edinstveno ikono vPrvenec (in doslej edinec) Jasne Jure~i~ slovenski literaturi in tudi struktura Ver~evihPrerokuj mi {e enkrat (2008) prina{a zanimi- kriminalk (Rolandov steber, Skrivnost turkiz-vo zmes okvirne zgodbe, romana v pismih in nemeduze,Pogrebnama{karadainMo`,kije`enskega romana, kjer se – kakor v ve~ini bral Disneyjeve stripe), ki zajema iz klasi~nesodobnej{ih romanov – glavni lik (`enska) sestave detektivske zgodbe, je prepredena ska`e kot pasivna in razmi{ljujo~a oseba, nag- krajevnospecifiko,sajjekomisarPerkoTr`a-njenakizpovedi,nepakotdejavnaininstink- ~an, Slovenec, ki deluje najprej na jugutivna, kar daje svojevrsten zna~aj zgradbi Italije, v teku zgodbe se nastani v Trstu in natakih romanov. svojo narodnost gleda iz druga~ne perspek-Du{an Jelin~i~ je v zgodbi z eksistencia- tive, distance, naravne danosti in neproble-listi~nim pridihom Tema na pomolu (1995) mati~nosti. Tako se vzbudijo v bralcu polegopisal usodo intelektualca, razpetega med bralnega u`itka ob dopadljivih kriminalnihpravico in krivdo ter tako segel v obmo~je zgodbah v Ver~evih romanih tudi neizbe`nafilozofije in psihologije, po ~emer se roman vpra{anja o identiteti, ki je naravna in ni no-posebno odlikuje. bena ovira za soo~enje, v~asih bolj prijazno,V~isto druga~nem slogu je prvenec Erika v~asih pa manj, z ljudmi iste ali druga~neSancinaNekjesredivro~ine(2003),nepreten- narodnosti. ciozna in la`ja oblika najstni{kega romana, Tudi Du{an Jelin~i~ pi{e kriminalne ro-kjer izvemo za protagonistove burne dogo- mane, in sicer nenavadne. Me{anici alpini-div{~ine med potovanjem po Evropi, ko je sti~nega romana in kriminalke, kakor sta npr.razpet med pijan~evanjem, seksom in vanda- Budovo oko (1998) in Umor pod K2 (2000),lizmom, brez posebnega hotenja po presega- sta posebni, ker imata poleg neklasi~ne kri-nju gole pripovednosti. minalne zgodbe tudi drugotno intenco: v3 Zaklju~ek Budovem o~esu je smrt dveh alpinistov le povodzazgodbo,niparazkrita,kerseromanNaj {e enkrat poudarimo na~elno izmuz- nikdar ne prevesi na detektivsko stran, tem-ljivost tipolo{kih oznak romanov, ki jih ob- ve~ ostane obra~un med zahodno in vzhodnoravnavamo v tem prispevku. Obstaja nekaj, kulturo gorni{tva, kjer je zahodna stran sim-kar vseeno ve`e ve~ino pripovednih postop- 15