Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
29. Obdobja:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450
Simpozij OBDOBJA29 razvijanje drugih zmo`nosti: {ir{e spo-vina, sociologija, psihologija, geografija), je – razumevalne, medkulturne … `anrska knji`evnost lahko osnova za meto- Cilji literarnozgodovinskih sklopov so:di~ne novosti. @anrska knji`evnost odpira branje reprezentativnih literarnih besedil pre-mo`nosti za razli~ne vidike obravnav in te`no iz slovenske in posameznih primerov izmo`nost, da s premi{ljeno vodenim poukom, so~asne svetovne knji`evnosti ter iskanje od-usmerjenimvbranjeininterpretacijodijakom govorov na vpra{anja: kaj je v teh besedilihzanimivih knji`evnih besedil, izbolj{amo danes {e zanimivega, aktualnega, vrednega,bralno sposobnost; ta je po raziskavah pouka zakaj jih {e spoznavamo. Dijakom naj bina srednjih strokovnih in tehni{kih {olah branje teh besedil olaj{alo razumevanje knji-nizko razvita (Jelenko 2008): dijaki srednjih `evnih in drugih pojavov v sodobnosti, opa-strokovnih in tehni{kih {ol, ki so ve~inoma zovanje znakov drugih ~asov, razvoja literar-manj humanisti~no usmerjeni, zaznavajo ma- nega ustvarjanja in z njim razvoj kulturne inlo prvin knji`evnih besedil, v glavnem vred- {ir{e duhovne zavesti Slovencev na ozadjunotijo na podlagi lastnih ~ustvenih izku{enj, so~asnih dogajanj v evropski kulturi. Literar-moralizirajo ali, kot to imenuje J. A. Apple- nozgodovinski sklopi si sledijo po krono-yard (1991), berejo skozi tekst, ne v globino. lo{kem zaporedju. V sredi{~u je razvoj slo-Izku{nje opazovanja pouka v srednjih stro- venske knji`evnosti, evropska oz. svetovnakovnih {olah so pokazale, da je za izbolj{anje knji`evnost pa je v ozadju. Besedila za branjetak{nega stanja treba vklju~iti ve~ besedil, ki znotraj vseh sklopov so samo predlagana,so tematsko in `anrsko blizu naslovnikom, njihovo {tevilo in izbor razporeja u~itelj vzato je izbiranje besedil po tematsko-recep- 1 cijskem na~elu za pouk v teh {olah {e posebej svojem (letnem) delovnem na~rtu. Novostpripoukuknji`evnostiv{tiriletnihsmiselno. strokovnih in tehni{kih {olah je tematsko-2Sodobnaslovenska`anrskainmladinska recepcijski steber; odnosni cilji, ki naj bi jih zknji`evnost v katalogu znanja obravnavami `anrskih besedil dosegali, izha- jajo iz ugotovitve, da je `anrska knji`evnostVokvirutematsko-recepcijskegastebraje dru`beno pogojena, dijaki naj bi se zavedali,v katalog znanja vklju~enih 35 `anrskih in 5 dadru`bapogostejevplivanaknji`evnostkotmladinskih besedil, 27 je del slovenskih obratno, tako naj bi se s primerjanjem raz-avtorjev. Bolj kot podatek o ve~jem {tevilu li~nih besedil dijaki zavedali `anrske razno-del slovenskih avtorjev v katalogu znanja se vrstnosti, s tem pa pridobivali tudi instru-zdi pomembnopriporo~iloizomenjenegaka- mentarij za samostojno opredeljevanje dotaloga, ki sicer sodi k ciljem literarnozgo- raznovrstne literature, sveta in `ivljenja, sajdovinskih sklopov, lahko pa se uporabi tudi se s spoznavanjem dolo~enih zakonitosti lah-za besedila, ki so izbrana po tematsko- kozmanj{ajonekateripredsodki;dijakinajbirecepcijskem na~elu, da je evropska oz. sve- ugotavljali, da lahko `anrska knji`evnost tuditovna knji`evnost ozadje oz. povezovalna v sodobnem ~asu prina{a bralcu pomembnainformacija, poudarek naj bi bil torej na eti~na sporo~ila. Tudi zaradi tega, ker ta spo-slovenski knji`evnosti. Sodobna slovenska znanja poglablja z medpredmetnimi poveza-`anrska knji`evnost (1980–2010) je zasto- vami na vseh primernih podro~jih (zgodo-pana s 17 besedili; vklju~eni so naslednji 1 U~itelj se v svojem na~rtovanju dela sam odlo~a tudi o vklju~evanju vsebin iz tematsko-recepcijskega in literarnozgodovinskega sklopa po posameznih letih izobra`evanja, smiselno je, da pripravi na~rt dela za vsa {tiri leta in v njem predvidi tematsko-recepcijske in literarnozgodovinske sklope po posameznih letnikih. Katalog znanja namre~ ne narekuje delitve snovi po posameznih letnikih, tako lahko u~itelj delo prilagodi naslovnikom in ga, ~e je potrebno, prilagaja ter korigira na osnovi odzivov, dose`kov in napredka dijakov. 102