Simpozij Obdobja 42

Vabimo vas, da se udeležite 42. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovno temo Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih, ki bo potekal od 15. do 17. novembra 2023 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

42. simpozij Obdobja bo posvečen neizogibnemu družbenemu okviru, v katerega se vpenja vsakršna literarna in širše umetniška dejavnost, ki pa ga radi odmislimo vsakič, ko literatura ali kakšna druga umetnost na nas napravi močan vtis. Simpozij bo analiziral kompleksen odnos med slovensko in širše pojmovano družbo ter literarnimi procesi, ki se v njej odvijajo. Družbena vprašanja so bila ključna za pomemben del slovenske literarne vede vse od druge polovice 19. stoletja. Pozitivizem je pred prvo svetovno vojno s kopičenjem preverljivih podatkov želel doseči znanstveno objektivnost. Od 30. let in zlasti v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni je marksistična literarna veda literarnovedne študije odtegnila prevladujoči biografiki in jih vpletla v dialektično razumevanje širših zgodovinskih procesov, tj. razumevanje pojavov v njihovi konkretni manifestaciji, ki sestoji iz stalno spreminjajoče se enotnosti nasprotij. S krepitvijo heideggerjevske hermenevtike v 60. in 70. letih so se družbena vprašanja umaknila znotrajliterarnim, pozneje pa so na različne družbene vidike literature in umetnosti opozarjali poststrukturalizem s teoretsko psihoanalizo, empirična, sistemska in feministična literarna veda, kulturni materializem itd. Z drugih izhodišč kot literarna veda (a s primerljivim historičnim razvojem metod) povezavo med literaturo in družbo vzporedno osvetljujejo sociologija kulture, etnologija in antropologija ter pedagogika in andragogika. Vsi omenjeni metodološki pristopi še vedno legitimno sooblikujejo znanstveno razumevanje literature. Simpozij jih bo predstavil ter poskusil pokazati na povezave in razlike med njimi.

Raziskano bo, kaj je zunanji obod literature kot dejavnosti – kje so meje, za katerimi njena pravila ne delujejo več, kako se literatura v določenem času vključuje v širšo slovensko in mednarodno kulturo ter kako se pri tem razlikuje od preostalih umetnosti? Kaj je, dalje, zunanji obod umetnosti? Pozorni bomo na vprašanje, kako se v literaturi in umetnosti poznajo družbene in ekonomske transformacije, ki slovensko literaturo vpenjajo v širše kontekste, npr. habsburškega, jugoslovanskega ali srednjeevropskega; kako da je na Kranjskem prav malo po prelomnem letu 1848 tako suvereno nastopilo toliko plodnih prozaistov, in to praktično brez prozne tradicije, na katero bi se lahko navezali? Prav tako je pomembno vprašanje, kako na literarne in širše umetnostne procese vplivajo politični in ekonomski sistemi (vključno s hegemonističnim svetovnim-sistemom) ter njihove kulturne ustanove; kako se ekonomska redistribucija, krepitev pismenosti, izobrazbe in javnih politik v drugi polovici 20. stoletja povezujejo s sočasnim razcvetom literarnih zvrsti in stilov brez precedensa v starejših obdobjih? Ali uveljavljene literarnozgodovinske periodizacije lahko povežemo s spremembami v razredni strukturi literarnih/umetnostnih ustvarjalcev in njihove publike? In obrnjeno: kako tista literatura, ki je v javnosti najbolj prisotna, sooblikuje sočasne in prihodnje družbene procese? Kako se skozi zadnja desetletja premešča tradicionalna vloga slovenskega književnika v družbi? Ali pri vlogi slovenskega likovnega umetnika lahko spremljamo primerljiv razvoj? S tem so povezana tudi vprašanja nenehnih sprememb in dopolnitev kanona – in hkratne obstojnosti slovenskega nacionalnega pesnika. 

Družbena vprašanja zadevajo tudi najvitalnejša vprašanja vsebine literarnih in umetnostnih del nasploh. Tako bo simpozij poskusil odgovoriti, kako slovenska literarna veda pojmuje avtonomnost literature nasproti družbenim procesom. Kriterij avtonomnosti, ki do razcveta meščanstva ni imel nikakršne veljave, je zelo hitro postal osrednja, skorajda samoumevna zahteva meščanske literarne publike tako v smislu visoke umetnosti kot lahkega branja. (V tem sklopu bo zanimiva tudi refleksija »druge polovice« v tistih žanrih, ki jih prav zaradi domnevno pomanjkljive avtonomnosti imenujemo »polliterarne«.) Kolikšna je ta avtonomnost, kaj točno obsega; kakšna je njena zgodovinska vloga za literaturo in kakšna za družbo? Kako razumeti, da se je literatura od Petrarke prek Rousseauja do mladoslovenske proze druge polovice 19. stoletja individualizirala, poosebila in odmaknila od političnega ravno takrat, ko so meščanski politični procesi začasno ali trajno prevladali nad fevdalnimi? In kako da ideja avtonomne literature/umetnosti, neodvisne od političnih danosti, zgodovinsko nastopi skoraj sočasno z idejo literature/umetnosti kot kritične, celo uporniške družbenopolitične drže? To napotuje na širše, zgodovinsko ohlapnejše vprašanje: kako se vprašanja estetike, vključno z zunanjim stilom in ritmom literature, pa tudi specifično vsebinska vprašanja literarnih del povezujejo z družbo, v kateri nastanejo, njenimi praksami in prevladujočimi nazori? Vprašanje se povezuje tudi z družbenimi dimenzijami jezika (jezikovnega oblikovanja, jezikovnih izbir itn.) – in to tako v literaturi kot zunaj nje. Zaželene so tako teoretske kot empirične analize razmerja med vselej spreminjajočima se literaturo in družbo.

Doc. dr. Andraž Jež, predsednik 42. simpozija Obdobja

1. Socialna zgodovina slovenske literature različnih obdobij
2. Slovenska literatura v kontekstu razvoja kapitalizma in nacionalne države
3. Najnovejša slovenska literatura in neoliberalizem
4. Estetske transformacije in njihova družbena logika
5. Literatura in ustanove kulturnega posredovanja
6. Razvoj slovenske literarne publike
7. Družbeni vidiki kanonizacije
8. Transformacije pomena literature za družbo skozi čas
9. Slovenska literatura v šoli v sklopu družbenih transformacij
10. Slovenska literatura in novi mediji družbene komunikacije
11. Slovenska književnost v sklopu Habsburškega imperija
12. Slovenska književnost in medliterarne skupnosti (slovanska, jugoslovanska, srednjeevropska)
13. Slovenska književnost in svetovni-sistem
14. Družbeni vidiki jezikovnega oblikovanja in jezikovnih izbir v literaturi in širše

Simpozij organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Trubarjeva cesta 3, SI-1000 Ljubljana.

Predsednik simpozija

Doc. dr. Andraž Jež
E: andraz.jez@ff.uni-lj.si

Organizator simpozija

Doc. dr. Damjan Huber
E: simpozij@ff.uni-lj.si
T: 00386 1 241 86 76

Tehnična urednika publikacij simpozija

Matej Klemen, mag. Mateja Lutar
E: matej.klemen@ff.uni-lj.si, mateja.lutar@ff.uni-lj.si
T: 00386 1 244 20 63, 00386 1 241 86 49

• Izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Lilijana Burcar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Izr. prof. dr. Marijan Dović, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
• Prof. dr. Miran Hladnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Doc. dr. Andraž Jež, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
• Prof. dr. Marko Juvan, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Doc. dr. Gal Kirn, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Izr. prof. dr. sc. Ivana Latković, Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, Hrvaška
• Izr. prof. dr. Urška Perenič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Marko Stabej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Izr. prof. dr. Peter Svetina, Univerza v Celovcu, Inštitut za slavistiko, Avstrija

Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 1. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.

Prijava bo do 15. februarja 2023 potekala preko prijavnice na spletni strani simpozija (Simpozij Obdobja 41, Prijavnica). Ob prijavi je treba oddati razširjeni povzetek v dolžini 250 besed, vključno s predvideno referenčno literaturo. Do 1. marca 2023 bodo prijavljeni prejeli obvestilo o sprejetju.

Pri izboru bodo upoštevani tema in njena relevantnost glede na izbrani sklop, jasnost in celovitost ter raznolikost in inovativnost obravnavanega.

Rok za oddajo prispevka je 10. maj 2023 (do 20.000 oz. 10.000 znakov s presledki, vključno z literaturo in opombami). Navodila za oblikovanje besedila bodo referenti prejeli po elektronski pošti oziroma bodo objavljena tudi na spletni strani simpozija.

Prispevki bodo pred tiskom dvojno slepo recenzirani, o recenzentski oceni bomo referente obvestili najpozneje do 5. julija 2023.

Končno (popravljeno) verzijo prispevka bo treba oddati do 20. julija 2023, obvestilo o uvrstitvi prispevka v simpozijski program pa bodo udeleženci prejeli do 20. septembra 2023.

Prispevki bodo objavljeni v tematsko zaokroženi monografski publikaciji, ki jo udeleženci prejmejo ob prireditvi in bo prosto dostopna na spletni strani Centra za slovenščino v rubriki Zborniki simpozija Obdobja.

Kotizacija za udeležbo s prispevkom znaša 88 EUR in vključuje mapo s simpozijskim gradivom, objavo prispevka, monografsko publikacijo s simpozijskimi prispevki, spremljevalni program, kosila in organizacijo prireditve. Po elektronski pošti vam bomo poslali račun, ki ga boste lahko plačali na banki ali pošti. Rok za plačilo kotizacije je 10. november 2023.

Čas za predstavitev prispevka je 20 minut. Delovna jezika bosta slovenščina in angleščina, po dogovoru z organizatorji pa je možna raba tudi drugih jezikov.

Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. Spodaj so naslovi nekaterih ljubljanskih hotelov.

Hotel Emonec***
Wolfova 12, Ljubljana
T: 00386 51 399 814, 00386 1 200 15 20
E: hotelemonec@siol.net
W: https://www.hotel-emonec.com/sl
Oddaljenost od Univerze: 5 min

Hotel Mrak***
Rimska cesta 4, Ljubljana
T: 00386 1 421 96 50
E: info@hotelmrak.si
W: https://hotelmrak.si
Oddaljenost od Univerze: 5 min

City Hotel Ljubljana***
Dalmatinova 15, Ljubljana
T: 00386 1 239 00 00
E: info@cityhotel.si
W: https://www.cityhotel.si
Oddaljenost od Univerze: 15 min

Hotel Park***
Tabor 9, Ljubljana
T: 00386 1 300 25 00
E: ljubljana@hotelbb.com
W: https://www.hotel-bb.com/sl/hotel/ljubljana-park
Oddaljenost od Univerze: 20 min

Hotel Slon****
Slovenska 34, Ljubljana
T: 00386 1 470 11 00
E: sales@hotelslon.com
W: https://www.hotelslon.com/sl
Oddaljenost od Univerze: 5 min