Simpozij Obdobja 40

SLOVENSKA POEZIJA

Ljubljana, 17.–19. november 2021

 

Prijavnica

 

Pomembni datumi

Opis Datum
Prijava na simpozij 10. 2. 2021
Obvestilo o sprejetju prijavljene teme 25. 2. 2021
Oddaja prispevka (do 20.000 znakov s presledki) 15. 5. 2021
Recenzentski postopek 15. 5.–15. 6. 2021
Obvestilo o recenzentski oceni 5. 7. 2021
Oddaja končne (popravljene) različice prispevka 20. 7. 2021
Obvestilo o uvrstitvi prispevka v simpozijski program 20. 9. 2021
Plačilo kotizacije 10. 11. 2021
Simpozij 17.–19. 11. 2021

Splošne informacije

  • Vabilo

    Vabimo vas, da se udeležite 40. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovno temo Slovenska poezija, ki bo potekal od 17. do 19. novembra 2021 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

    Pojem poezija je mogoče razumeti na različne načine, med drugim kot književnost, napisano v verzih. Poezija v tem primeru ni izenačena z liriko, čeprav je sinonimna raba razširjena tudi v slovenskem jeziku, ne le v angleščini in francoščini, od koder izvira. V odmevnem zborniku Theory into Poetry iz leta 2005 je Werner Wolf sicer zapisal, da razlikovanje med pojmi lirika, poezija in pesmi ni več primerno. Toda študije, ki skušajo preseči romantične, pa tudi novokritiške definicije lirike, tako da jo opisujejo z njenimi prototipskimi lastnosti (poleg Wernerjeve razprave sta v tem smislu pomembni knjigi Klausa W. Hempferja, Lyrik. Skizze einer systematischen Theorie, 2014, in Theory of the Lyric, 2015, Jonathana Cullerja), posredno ali neposredno potrjujejo, da poleg lirske obstajajo še druge vrste poezije. Zaradi romantične triade lirika, epika, dramatika pridejo najprej na misel različne pripovedne pesmi in drame v verzih, razmisliti pa velja tudi o pojavih v slovenski poeziji, ki jih ni mogoče zlahka uvrstiti v katero izmed treh velikih literarnih vrst (npr. angažirana, eksperimentalna poezija) ali niso omejeni zgolj na jezikovna izrazna sredstva, ampak segajo na vizualno ali akustično področje (npr. konkretna, vizualna, elektronska poezija, uglasbene pesmi). V okvir genoloških razprav o slovenski poeziji prav tako sodijo novi pogledi na folklorno, otroško in mladinsko poezijo.

    Čeprav se zgodovino književnosti proučuje tudi na ravni literarnih vrst, zvrsti, oblik in žanrov, je bila zgodovina slovenske poezije doslej največkrat obravnavana v okviru literarnih smeri in obdobij. Ustaljene oznake za obdobja, kot so reformacija, barok, razsvetljenstvo, predromantika, romantika, realizem, nova romantika (simbolizem), ekspresionizem, socialni realizem in modernizem, so bile pospremljene z opozorili, da vodilne smeri po modernizmu še ni mogoče določiti. Pesniški pluralizem oziroma soobstoj različnih avtorskih poetik je zaznamoval sodobno slovensko poezijo. V zvezi s periodizacijo slovenske poezije se odpira vrsta raziskovalnih vprašanj: Ali so tradicionalne oznake za literarne smeri in njihove opredelitve v skladu z najnovejšimi spoznanji? Kaj označuje pojem slovenski pesniški postmodernizem? Ali je najnovejšo slovensko poezijo mogoče uvrstiti v literarno smer, gibanje ali šolo? Katere avtorske poetike izstopajo v različnih obdobjih? Kako (ne)pripadnost skupinski poetiki vpliva na kanonizacijo pesnikov in pesnic?

    Znanstveno ukvarjanje s slovensko poezijo se praviloma ne odreka interpretacijam, pri čemer so značilnosti posameznih smeri pogosto uporabljene kot izhodišče za razlago izbranih pesmi ali pesniških opusov. S spoznanjem, da je pomen pesmi odvisen od najrazličnejših kontekstov, se je razširilo področje raziskav, interpret pa se je znašel pred nalogo, da razišče svoje orodje in obzorje. Posebno pozornost bomo namenili avtorskim interpretacijam pesnikov in pesnic. Ne le k interpretacijam, raziskave je mogoče usmeriti tudi v analize uporabljenih pesniških postopkov, pri čemer je lahko meja med analizo in interpretacijo zabrisana ali pa je raziskovanje poetične funkcije jezika pomembnejše od vprašanja, kaj pesem pomeni. Med novejšimi, računalniško podprtimi metodami so zanimivi kvantitativni formalizem, stilometrija in analiza topik.

    Poezija postavlja v ospredje jezik in če govorimo o slovenski poeziji, je v ospredju običajno slovenščina. Tezo, da je slovenska poezija lahko napisana tudi v drugih jezikih, velja preveriti skupaj z vprašanjem o njenih družbenih vlogah. Kako pomembna je bila poezija za slovenski narod v preteklosti in kaj se je zgodilo z njo po koncu prešernovske strukture? Za koga je poezija zgolj estetski pojav in kdo je prepričan, da je zmeraj politična? V času, ko se številni pesniki in pesnice ukvarjajo s problemom preživetja, ko se krči število založb in raziskave opozarjajo na upad bralnih navad, je na mestu vprašanje, zakaj potrebujemo slovensko poezijo.

    Večina otrok ima rada poezijo. Večina odraslih poezije ne bere. Ali je res kriva šola? Kaj se dogaja v šolah, kakšni so primeri dobrih praks? Kako je z učenjem branja in kako daleč smo z učenjem pisanja poezije? Katere nove smernice ponuja sodobna didaktika književnosti?

    Vprašanje, kdo sploh še bere slovensko poezijo, lahko dopolnimo z vprašanjem, v katerih medijih poteka njeno ustvarjanje, razširjanje in sprejemanje. Pesmi so se najprej širile ustno, potem smo se jih navadili tiho brati, v zadnjem času pa imajo vse več poslušalcev in gledalcev. Medtem ko so uglasbene in likovne pesmi že same po sebi intermedialne, se tudi pesmi, katerih glavno izrazno sredstvo je jezik, vse pogosteje razširjajo z javnimi branji in dogodki, za katere je značilno medumetniško sodelovanje (npr. glasbene in likovne improvizacije, različni performansi). Sprejemanje slovenske poezije odpira tudi vprašanja, povezana z njenim vrednotenjem: Kako to nalogo opravljajo literarni kritiki in literarni zgodovinarji? Kakšno vlogo imajo antologije, literarne nagrade, natečaji in festivali?

    Slovenska poezija ni otok, saj se od nekdaj razvija v stikih z drugimi poezijami in umetnostmi. Pomemben sklop vprašanj, ki se mu bo posvetil 40. simpozij Obdobja, se zato tiče njene recepcije v tujini, prevodov in primerjalnih tem. Poleg prevodov slovenske poezije v tuje jezike so pomembni prevodi iz drugih jezikov v slovenščino. Predmet razprav so lahko prevodni odmiki, zlasti za starejšo poezijo pa je pomembno vprašanje, kdaj gre za prevod, priredbo ali izvirno delo. Zanimalo nas bo, kakšni so stiki in tipološke podobnosti med različnimi poezijami, kašne so razlike med njimi in v katerih primerih lahko govorimo o vplivih. K primerjalnim temam sodijo primerjave med umetnostmi (zlasti med poezijo in glasbo, poezijo in likovno umetnostjo) in raziskave medbesedilnih, medmedijskih in medkulturnih prvin; raziskali pa bomo tudi položaj slovenske poezije v svetovnem literarnem sistemu in s tem preverili tezo o njeni perifernosti.

    Doc. dr. Darja Pavlič, predsednica 40. simpozija Obdobja

  • Tematska področja

    1. Literarne vrste, zvrsti, oblike in žanri slovenske poezije
    2. Periodizacija slovenske poezije
    3. Interpretacije slovenske poezije
    4. Jezikovne in slogovne analize slovenske poezije
    5. Družbene vloge slovenske poezije
    6. Slovenska poezija v šoli
    7. Mediji slovenske poezije: med črko, podobo, glasom in glasbo
    8. Vrednotenje slovenske poezije
    9. Recepcija slovenske poezije v tujini, prevodi iz slovenščine in vanjo
    10. Primerjalne teme
  • Organizatorji

    Simpozij organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, SI-1000 Ljubljana.

    Predsednica simpozija

    doc. dr. Darja Pavlič
    E: darja.pavlic@ff.uni-lj.si

    Organizacija simpozija

    doc. dr. Damjan Huber, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič
    E: simpozij@ff.uni-lj.si
    T: 00386 1 241 86 76

    Tehnična urednika publikacij simpozija

    Matej Klemen, mag. Mateja Lutar
    E: matej.klemen@ff.uni-lj.si, mateja.lutar@ff.uni-lj.si
    T: 00386 1 244 20 63, 00386 1 241 86 49

  • Programski odbor

    • doc. dr. Varja Balžalorsky Antić, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Jožica Čeh Steger, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Dubravka Đurić, Fakultet za medije i komunikacije, Beograd, Srbija
    • doc. dr. Monika Gawlak, Uniwersytet Śląski, Wydział Filologiczny, Katovice, Poljska
    • prof. Richard Jackson, phD, University of Tennessee, Chattanooga, ZDA
    • doc. PhDr. Alenka Jensterle Doležal, CSc., Univerzita Karlova, Filozofická fakulta, Praga, Češka
    • prof. dr. Marko Juvan, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. sc. Zvonko Kovač, Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, Zagreb, Hrvaška
    • prof. dr. Irena Novak Popov, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • doc. dr. Darja Pavlič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Igor Saksida, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
    • prof. dr. Marko Stabej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • dr. Vita Žerjal Pavlin, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana
  • Kraj simpozija

    Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 1. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.
  • Prijava na simpozij in oddaja prispevka

    Eno- in večavtorski prispevki bodo objavljeni v tematsko zaokroženi monografski publikaciji, ki jo udeleženci prejmejo ob prireditvi in bo prosto dostopna na spletni strani Centra za slovenščino v rubriki Zborniki simpozija Obdobja.

    Prijava (vključno z oddajo izvlečka v dolžini 150 besed) bo do 10. februarja 2021 potekala preko prijavnice na spletni strani simpozija (Simpozij Obdobja 40, Prijavnica), do 25. februarja 2021 pa bodo prijavljeni udeleženci prejeli obvestilo o sprejetju prijavljene teme.

    15. maj 2021 je rok za oddajo prispevka (do 20.000 znakov s presledki, vključno z literaturo in opombami). Navodila za oblikovanje besedila bodo referenti prejeli po elektronski pošti oziroma bodo objavljena tudi na spletni strani simpozija.

    Prispevki bodo pred tiskom dvojno slepo recenzirani, o recenzentski oceni bomo referente obvestili najpozneje do 5. julija 2021.

    Končno (popravljeno) verzijo prispevka bo treba oddati do 20. julija 2021, obvestilo o uvrstitvi prispevka v simpozijski program pa bodo udeleženci prejeli do 20. septembra 2021.

    Vljudno prosimo, da upoštevate navedene roke za prijavo in oddajo prispevka, saj elektronski sistem prijavljanja ne dovoljuje poznejših prijav in oddaj prispevkov.

  • Kotizacija

    Kotizacija za udeležbo s prispevkom znaša 80 EUR in vključuje mapo s simpozijskim gradivom, objavo prispevka, monografsko publikacijo s simpozijskimi prispevki, spremljevalni program, kosila in organizacijo prireditve. Po elektronski pošti vam bomo poslali račun, ki ga boste lahko plačali na banki ali pošti. Rok za plačilo kotizacije je 10. november 2021.
  • Predstavitev referata

    Čas za predstavitev referata je omejen na 20 minut. Delovna jezika bosta slovenščina in angleščina, po dogovoru z organizatorji pa je možna raba tudi drugih jezikov.
  • Namestitve v Ljubljani

    Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. Spodaj so naslovi nekaterih ljubljanskih hotelov.

    Hotel Emonec**
    Wolfova 12, Ljubljana

    T: 00386 1 200 15 20
    F: 00386 1 200 15 21
    E: hotelemonec@siol.net
    W: www.hotel-emonec.com
    Oddaljenost od Univerze: 5 min

    Hotel Mrak***
    Rimska cesta 4, Ljubljana
    T: 00386 1 421 96 50
    F: 00386 1 421 96 55
    E: info@hotelmrak.si
    W: www.hotelmrak.si
    Oddaljenost od Univerze: 3–4 min

    City Hotel Ljubljana***
    Dalmatinova 15, Ljubljana
    T: 00386 1 239 00 00
    F: 00386 1 239 00 01
    E: info@cityhotel.si
    W: www.cityhotel.si
    Oddaljenost od Univerze: 15 min

    Hotel Park***
    Tabor 9, Ljubljana

    T: 00386 1 300 25 00
    F: 00386 1 433 05 46
    E-pošta: info@hotelpark.si
    W: www.hotelpark.si
    Oddaljenost od Univerze: 15–20 min

    Hotel Slon****
    Slovenska 34, Ljubljana

    T: 00386 1 470 11 00
    F: 00386 1 251 71 64
    E: sales@hotelslon.com
    W: www.hotelslon.com
    Oddaljenost od Univerze: 5 min

Z brskanjem po tej strani, se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close