Simpozij Obdobja 38

SLOVENSKI JAVNI GOVOR IN JEZIKOVNO-KULTURNA (SAMO)ZAVEST

Ljubljana, 23.–25. oktober 2019

 

Oddaja prispevka

 

Pomembni datumi

Opis Datum
Prijava na simpozij 10. 2. 2019
Obvestilo o sprejetju prijavljene teme 20. 2. 2019
Oddaja prispevka (do 20.000 znakov s presledki) 15. 5. 2019
Recenzentski postopek 15. 5.–10. 6. 2019
Obvestilo o recenzentski oceni 1. 7. 2019
Oddaja končne (popravljene) različice prispevka 15. 7. 2019
Obvestilo o uvrstitvi prispevka v simpozijski program 30. 8. 2019
Plačilo kotizacije 20. 10. 2019
Simpozij 23.–25. 10. 2019

Splošne informacije

  • Vabilo

    Vabimo vas, da se udeležite 38. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovno temo Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, ki bo potekal od 23. do 25. oktobra 2019 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

    Slovenski jezik je za slovenski narod, ki je z ustanovitvijo države (1991) postal nacija (Hribar 2004), odločujoči in določujoči element, tj. ontološkega pomena. V javnosti in državnem smislu smo slovenščino v polnosti začeli živeti šele konec osemdesetih let 20. stoletja. To seveda ne pomeni, da slovenščina prej ni živela, vsekakor pa je določena nesamozavest slovenskih govorcev in ustvarjalcev, ki je prisotna še danes, posledica krajše samostojne državne, s tem pa tudi filozofske in retorične tradicije (odsotnost (obvezujočega) nastopa v slovenskem jeziku na državni ravni (še posebej npr. v retorično pomembni diplomaciji), kjer je bil slovenski govor prej izjema kot pravilo tudi po letih 1918 in 1945). Pomemben mejnik pri oblikovanju slovenskega javnega govora in jezika ter slovenske kulture nasploh je ustanovitev ljubljanske univerze, ki v letu 2019 praznuje 100-letnico. Prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi o slovenskem jeziku v slovenskem jeziku je imel slovenist Fran Ramovš. Leto 1919 je tudi leto vrnitve Prekmurja – tistega najbolj oddaljenega dela slovenskega kulturnega prostora – matičnemu delu, kar je z oblikovanjem prve Jugoslavije pomembno vplivalo na slovenski jezik, literaturo in kulturo kot celoto.

    Po 100 letih sta se prva in največja slovenska univerza ter slovenski kulturni prostor v tej vsesplošni »globalizirani vasi« znašla na prelomu. Kljub sorazmernemu blagostanju slovenske družbe je občutek v medijskem prostoru (vključno z družbenimi omrežji) pogosto apokaliptičen, kar pa ni značilnost le slovenskega javnega prostora, ampak je globalna značilnost v interesu večje prepoznavnosti, ki jo poganja kapital. Zato bo treba analitično (teoretično in praktično) pretresti sodobno javno nastopanje, retorične prakse, v tem okviru pa tudi pravorečje in slovenski medijski prostor glede kakovosti in smiselnosti sodobne komunikacije.

    Spremenjeno družbeno okolje prav gotovo vpliva tudi na odnos do jezika, še posebej do jezikovnega standarda, pri čemer se moramo ob obravnavi sedanjosti ozreti tudi v preteklost. Tako v preteklosti kot sedanjosti pa je ukvarjanje z govorjenim jezikovnim izrazom, sploh v smislu standardnega jezika, pogosto zapostavljeno, zato bomo posebno pozornost namenili tudi fonetično-fonološkemu raziskovanju. Pomemben del oblikovanja slovenske narodne identitete – danes lahko govorimo o kulturni identiteti, ki jo v veliki meri določa njen državni status – pa sta prav gotovo književnost in gledališče, ki je posebej posvečen prostor za (govorjeni) jezik.

    38. simpozij Obdobja želi s pogledom v preteklost in na sedanjost razmisliti o prihodnosti govorjenega jezika kot primarnega jezikovnega koda in slovenskega jezika ter celotne kulture na Slovenskem. Že z znanstvenim razpravljanjem o govoru in javnem nastopanju ter jezikovnem standardu in politiki bo prihodnost gotovo boljša in celovitejša.

    izr. prof. dr. Hotimir Tivadar, predsednik 38. simpozija Obdobja

  • Tematska področja

    1. OBLIKOVANJE ENOTNEGA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA IN USTANOVITEV PRVE SLOVENSKE UNIVERZE
      1. slovenščina in Univerza v Ljubljani
      2. priključitev Prekmurja in poenotenje slovenskega jezikovnega standarda
    2. PRAVOREČJE IN SLOVENSKI GOVOR V MEDIJIH
      1. radio in televizija
      2. novi e-mediji (družbena omrežja, e-pošta, SMS-ji …)
    3. RETORIKA IN JAVNO NASTOPANJE
    4. JEZIKOVNI STANDARD NEKOČ IN DANES
    5. FONETIČNO-FONOLOŠKE RAZISKAVE SLOVENSKEGA GOVORA
    6. GOVORJENI JEZIK V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI IN GLEDALIŠČU
    7. JEZIKOVNOPOLITIČNI POGLEDI NA SLOVENŠČINO V 3. TISOČLETJU
  • Organizatorji

    Simpozij organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, SI-1000 Ljubljana.

    Predsednik simpozija

    izr. prof. dr. Hotimir Tivadar
    E: hotimir.tivadar@ff.uni-lj.si

    Organizacija simpozija

    dr. Damjan Huber, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič
    E: simpozij@ff.uni-lj.si
    T: 00386 1 241 86 76

    Tehnična urednika publikacij simpozija

    Matej Klemen, mag. Mateja Lutar
    E: matej.klemen@ff.uni-lj.si, mateja.lutar@ff.uni-lj.si
    T: 00386 1 244 20 63, 00386 1 241 86 49

  • Programski odbor

    • doc. dr. Helena Dobrovoljc, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
    • doc. dr. Matej Hriberšek, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • asist. dr. Damjan Huber, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • izr. prof. dr. Gašper Ilc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Monika Kalin Golob, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
    • prof. dr. Simona Kranjc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Irena Orel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • izr. prof. dr. Mojca Smolej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Marko Stabej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • izr. prof. dr. Hotimir Tivadar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    • izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
    • prof. dr. Miloslav Vojtech, Univerza Komenskega v Bratislavi, Filozofska fakulteta
    • doc. dr. Jana Volk, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
    • prof. dr. Andreja Žele, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Kraj simpozija

    Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 1. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.
  • Prijava na simpozij in oddaja prispevka

    Eno- in večavtorski prispevki bodo objavljeni v tematsko zaokroženi monografski publikaciji, ki jo udeleženci prejmejo ob prireditvi in bo prosto dostopna na spletni strani Centra za slovenščino v rubriki Zborniki simpozija Obdobja.

    Prijava (vključno z oddajo izvlečka v dolžini 150 besed) bo do 10. februarja 2019 potekala preko prijavnice na spletni strani simpozija (Simpozij Obdobja 38, Prijavnica), do 20. februarja 2019 pa bodo prijavljeni udeleženci prejeli obvestilo o sprejetju prijavljene teme.

    15. maj 2019 je rok za oddajo prispevka (do 20.000 znakov s presledki, vključno z literaturo in opombami). Navodila za oblikovanje besedila bodo referenti prejeli po elektronski pošti oziroma bodo objavljena tudi na spletni strani simpozija.

    Prispevki bodo pred tiskom recenzirani, o recenzentski oceni bomo referente obvestili najpozneje do 1. julija 2019.

    Končno (popravljeno) verzijo prispevka bo treba oddati do 15. julija 2019, obvestilo o uvrstitvi prispevka v simpozijski program pa bodo udeleženci prejeli do 30. avgusta 2019.

    Vljudno prosimo, da upoštevate navedene roke za prijavo in oddajo prispevka, saj elektronski sistem prijavljanja ne dovoljuje poznejših prijav in oddaj prispevkov.

  • Kotizacija

    Kotizacija za udeležbo s prispevkom znaša 80 EUR in vključuje mapo s simpozijskim gradivom, objavo prispevka, monografsko publikacijo s simpozijskimi prispevki, spremljevalni program, kosila in organizacijo prireditve. Po elektronski pošti vam bomo poslali račun, ki ga boste lahko plačali na banki ali pošti. Rok za plačilo kotizacije je 20. oktober 2019.
  • Predstavitev referata

    Čas za predstavitev referata je omejen na 20 minut. Delovna jezika plenarnih zasedanj bosta slovenščina in angleščina, v tematskih sekcijah pa je po dogovoru z organizatorji možna raba tudi drugih jezikov.
  • Namestitve v Ljubljani

    Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. Spodaj so naslovi nekaterih ljubljanskih hotelov.

    Hotel Emonec**
    Wolfova 12, Ljubljana

    T: 00386 1 200 15 20
    F: 00386 1 200 15 21
    E: hotelemonec@siol.net
    W: www.hotel-emonec.com
    Oddaljenost od Univerze: 5 min

    Hotel Mrak***
    Rimska cesta 4, Ljubljana
    T: 00386 1 421 96 50
    F: 00386 1 421 96 55
    E: info@hotelmrak.si
    W: www.hotelmrak.si
    Oddaljenost od Univerze: 3–4 min

    City Hotel Ljubljana***
    Dalmatinova 15, Ljubljana
    T: 00386 1 239 00 00
    F: 00386 1 239 00 01
    E: info@cityhotel.si
    W: www.cityhotel.si
    Oddaljenost od Univerze: 15 min

    Hotel Park***
    Tabor 9, Ljubljana

    T: 00386 1 300 25 00
    F: 00386 1 433 05 46
    E-pošta: info@hotelpark.si
    W: www.hotelpark.si
    Oddaljenost od Univerze: 15–20 min

    Hotel Slon****
    Slovenska 34, Ljubljana

    T: 00386 1 470 11 00
    F: 00386 1 251 71 64
    E: sales@hotelslon.com
    W: www.hotelslon.com
    Oddaljenost od Univerze: 5 min

Z brskanjem po tej strani, se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close